V nadaljevanju preberite:

Pred tednom dni je Darko Milanič končal trenersko poglavje pri klubu Al Wahda v Združenih arabskih emiratih. Izolan in trener z največ lovorikami v Sloveniji je že v »domači oskrbi« in še vedno lačen trenerskih izzivov, čeprav se je tudi zadnji razpletel vse prej kot ponesrečeno. Nasprotno, s tretjim mestom je nemara celo presegel rezultatske cilje vodstva kluba. Nekdanji kapetan prvega in še vedno najuspešnejšega rodu slovenske nogometne reprezentance je Al Wahd popeljal do azijske lige prvakov.

»Lepo je doma in prija mi. Ne počivam, imamo zelo pestre dneve, saj razširjamo dom. Najtežje je, ko imaš na voljo veliko hišo, a v njej ni življenja in živahnosti, ko se vrneš,« je prve dni po vrnitvi iz Bližnjega vzhoda povedal 57-letni Izolan, ki je v pogovoru za Delo razkril nogometno realnost v Združenih arabskih emiratih in pojasnil, zakaj se v Abu Dabiju bolje živi kot v Dunaju.

Tudi lansko leto ste v tem obdobju končali službovanje v ZAE, a ste se ob koncu leta vrnili. Je na vidiku še tretja vrnitev?

Moje trenersko poglavje se ne bliže koncu, moj cilj je 1000 tekem v vlogi trenerja. Še kakšno četrtino mi jih manjka ali kakšnih 10 let. ZAE je majhna država, vsak od vodilnih se med seboj dobro pozna, vsi vse vedo, kako kdo deluje, kako razmišlja, kakšen človek je. In v klubih, v katerih sem deloval, sem bil spoštovan in sem preživel celo pogodbo. To je za trenerja zelo pomembno in dobro priporočilo. Zato je le vprašanje trenutka, kdaj se bom vrnil.