Anja Pärson: Brez skepse, odprti moramo biti za nove zamisli
Usodo smučarske kombinacije bodo določile številke.
Odpri galerijo
Štefan Hadalin bo morda šel v zgodovino alpskega smučanja kot eden od zadnjih osvajalcev kolajne v smučarski kombinaciji. FOTO: AFP
Pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) se še niso odločili, kakšna bo usoda tekem v kombinaciji. Povsem mogoč je scenarij, da je Štefan Hadalin zagrabil zadnjo priložnost s srebrno kolajno. Mnenja so v smučarski karavani deljena. Nekdanji as Kjetil Andre Aamodt in šampionka Anja Pärson sta za spremembe, a Norvežan opozarja, da je prav ta disciplina tista, ki izlušči najbolj vsestranske smučarje.
Aamodt, ki je tekmoval v vseh disciplinah, je v kombinaciji osvojil dve olimpijski kolajni in pet s svetovnih prvenstev. »Dobiti kolajno v kombinaciji je najtežje. Pripraviti se moraš na dolg tekmovalni dan. Ko sem še dejavno smučal, smo imeli tri nastope – smukaškega in dva slalomska. Zmagati na wengenskem smuku v dveh minutah in pol, kot je to uspelo Lasseju Kjusu, naslednji dan pa biti tretji v slalomu – to je potrditev, da si smučar v pravem pomenu besede,« je dejal Aamodt, čeprav se zaveda, da se te discipline v novem obdobju ne ceni preveč, saj se je konkurenca zelo razredčila.
Kot sodelavec na norveški televiziji spremlja številke, ki kažejo gledanost posameznih tekem. Zato v spremembah ne vidi ničesar slabega. »Svet se premika naprej. Če smučarska skupnost in FIS mislita, da je ukinitev kombinacije in uvedba paralelnih tekem boljša zamisel, kot jo imamo zdaj, potem jo podpiram. Ampak s tem bomo izgubili vso to tradicijo v alpskem smučanju. Ko se je naša panoga prvič pojavila na olimpijskih igrah, je bila kombinacija edina disciplina, v kateri se je tekmovalo,« je opozoril zmagovalec 21 preizkušenj za svetovni pokal.
»Potrebuješ smučarje, ki se pojavljajo na več tekmah, ne samo specialiste. Športa ne moreš graditi na tem, da osemkrat v sezoni štartaš v slalomu, gradiš ga s tem, da imaš tekmovalca, ki se meri 40-krat v sezoni,« je razmišljal Aamodt, ki za kombinacijo pravi, da je zanimivejša in bolj odprta, kot so tekme za specialiste, na katerih se zmagovalci ponavljajo, razlike med tekmeci pa so visoke. »Številke so tiste, ki bodo določile usodo. Če hočeš živeti od športa, potrebuješ gledanost. Če nihče tega ne gleda, je čas za nekaj novega,« se zaveda.
O paralelnih tekmah, ki naj bi izpodrinile kombinacijo, meni, da postrežejo s prevelikim številom dvobojev: »V Srednji Evropi so naučeni, da imaš dva nastopa in uro.« Pravi, da bi se vodilni možje morali bolj izjasniti tudi pri prizoriščih. »Imeli smo München, pa ga ni več v koledarju, pa Moskvo, ki je tudi ni, v Oslu, denimo, je na tekmo prišla peščica ljudi, je pa bila gledanost v redu,« je povedal sogovornik, ki se je včeraj v Åreju meril z nekdanjimi asi belih strmin na dobrodelni paralelni tekmi, na kateri je zmagal Ivica Kostelić.
Na štartu je včeraj bila tudi Anja Pärson, ki je med kariero v kombinaciji osvojila dve olimpijski kolajni in tri odličja s svetovnih prvenstev. Švedinja je naklonjena paralelnemu formatu.
»Na tematiko lahko pogledam z dveh zornih kotov – tekmovalnega in komentatorskega. Razumem težave obojih, težko je za tekmovalce in medije. Včasih je žalostno, da se je treba nečemu odreči, ampak verjamem v prihodnost, rada imam paralelne tekme. Če hočemo razvijati smučanje, moramo razvijati dogodke za širše občinstvo. Danes lahko spremljamo ogromno športnih panog, smučanje se mora v tej gneči razviti, spremeniti, postati sodobno v vsakem pogledu. Morda se moramo rešiti kombinacije. Za prihodnost ne smemo biti skeptiki, ampak odprti za nove zamisli,« je razmišljala zmagovalka 42 tekem za svetovni pokal.
Aamodt, ki je tekmoval v vseh disciplinah, je v kombinaciji osvojil dve olimpijski kolajni in pet s svetovnih prvenstev. »Dobiti kolajno v kombinaciji je najtežje. Pripraviti se moraš na dolg tekmovalni dan. Ko sem še dejavno smučal, smo imeli tri nastope – smukaškega in dva slalomska. Zmagati na wengenskem smuku v dveh minutah in pol, kot je to uspelo Lasseju Kjusu, naslednji dan pa biti tretji v slalomu – to je potrditev, da si smučar v pravem pomenu besede,« je dejal Aamodt, čeprav se zaveda, da se te discipline v novem obdobju ne ceni preveč, saj se je konkurenca zelo razredčila.
Kjetil Andre Aamodt je naklonjen kombinaciji, a hkrati pravi, da gre svet naprej. FOTO: Lisa Johansson
Športa ne gradiš na specialistih
Kot sodelavec na norveški televiziji spremlja številke, ki kažejo gledanost posameznih tekem. Zato v spremembah ne vidi ničesar slabega. »Svet se premika naprej. Če smučarska skupnost in FIS mislita, da je ukinitev kombinacije in uvedba paralelnih tekem boljša zamisel, kot jo imamo zdaj, potem jo podpiram. Ampak s tem bomo izgubili vso to tradicijo v alpskem smučanju. Ko se je naša panoga prvič pojavila na olimpijskih igrah, je bila kombinacija edina disciplina, v kateri se je tekmovalo,« je opozoril zmagovalec 21 preizkušenj za svetovni pokal.
»Potrebuješ smučarje, ki se pojavljajo na več tekmah, ne samo specialiste. Športa ne moreš graditi na tem, da osemkrat v sezoni štartaš v slalomu, gradiš ga s tem, da imaš tekmovalca, ki se meri 40-krat v sezoni,« je razmišljal Aamodt, ki za kombinacijo pravi, da je zanimivejša in bolj odprta, kot so tekme za specialiste, na katerih se zmagovalci ponavljajo, razlike med tekmeci pa so visoke. »Številke so tiste, ki bodo določile usodo. Če hočeš živeti od športa, potrebuješ gledanost. Če nihče tega ne gleda, je čas za nekaj novega,« se zaveda.
O paralelnih tekmah, ki naj bi izpodrinile kombinacijo, meni, da postrežejo s prevelikim številom dvobojev: »V Srednji Evropi so naučeni, da imaš dva nastopa in uro.« Pravi, da bi se vodilni možje morali bolj izjasniti tudi pri prizoriščih. »Imeli smo München, pa ga ni več v koledarju, pa Moskvo, ki je tudi ni, v Oslu, denimo, je na tekmo prišla peščica ljudi, je pa bila gledanost v redu,« je povedal sogovornik, ki se je včeraj v Åreju meril z nekdanjimi asi belih strmin na dobrodelni paralelni tekmi, na kateri je zmagal Ivica Kostelić.
Za širše občinstvo
Na štartu je včeraj bila tudi Anja Pärson, ki je med kariero v kombinaciji osvojila dve olimpijski kolajni in tri odličja s svetovnih prvenstev. Švedinja je naklonjena paralelnemu formatu.
»Na tematiko lahko pogledam z dveh zornih kotov – tekmovalnega in komentatorskega. Razumem težave obojih, težko je za tekmovalce in medije. Včasih je žalostno, da se je treba nečemu odreči, ampak verjamem v prihodnost, rada imam paralelne tekme. Če hočemo razvijati smučanje, moramo razvijati dogodke za širše občinstvo. Danes lahko spremljamo ogromno športnih panog, smučanje se mora v tej gneči razviti, spremeniti, postati sodobno v vsakem pogledu. Morda se moramo rešiti kombinacije. Za prihodnost ne smemo biti skeptiki, ampak odprti za nove zamisli,« je razmišljala zmagovalka 42 tekem za svetovni pokal.
