To je zame velik dan, na katerega sem dolgo čakal

Bilo je le vprašanje časa, kdaj bosta vrhunska slovenska smučarska skakalca Ema Klinec in Anže Lanišek, ki sta se že dalj časa okrog prvega mesta smukala kakor mačka okrog vrele kaše, prvič okusila slast zmage v svetovnem pokalu. Dočakala sta jo minuli konec tedna: 23-letnica iz Poljan nad Škofjo Loko je bila v soboto razred zase v Nižnem Tagilu, dve leti starejši Domžalčan pa je bil včeraj najboljši v Ruki.

Ko je Lanišek zapuščal Rusijo, kjer je pred dobrim tednom dni v olimpijsko zimo štartal z dvema sedmima mestoma, je samozavestno napovedal, da bo na Finskem pokazal (še) boljše skoke. Globoko v sebi je pač dobro vedel, da v Nižnem Tagilu iz takšnih in drugačnih razlogov še ni pokazal vsega, kar ima v sebi.

In res; že na prvi tekmi v Ruki je zablestel v vsem sijaju in poletel na zmagovalni oder. Z imenitnim drugim mestom (za japonskim zmagovalcem Rjojujem Kobajašijem, ki je bil prisiljen izpustiti današnjo tekmo zaradi pozitivnega testa na covid-19, je zaostal za 5,6 točke) se je veselil svoje sedme uvrstitve med najboljšo trojico v svetovnem pokalu, že pete za drugo stopničko.

Jasno je bilo, da bo 25-letni Domžalčan, sicer član SSK Mengeš, prej ali slej slavil tudi krstno zmago med elito, vprašanje je bilo le, kdaj in kje. Ko se mu je priložnost zanjo ponudila na drugi preizkušnji na veliki napravi Rukatunturi (HS-142), na kateri je – mimogrede – leta 2014 doživel grd padec, potem ko se mu je v zraku iz čevlja iztaknil zatič, je ni izpustil iz svojih rok. Tokrat je pokazal jeklene živce.

Potem ko je po izjemnem prvem nastopu (147 m) znova vodil po uvodni seriji, je tekmovalno razsodišče pred drugouvrščenim Nemcem Markusom Eisenbichlerjem zaradi nekoliko boljših razmer pred finalnim poskusom skrajšali nalet. Toda nato je veter spet spremenil smer pihanja in Lanišek je moral pri peklenskem mrazu (termometer je kazal – 20 stopinj Celzija!) na vrhu zaletišča čakati več minut, kar pa ga ni vrglo iz (zmagovitega) tira.

Ko je vendarle dočakal zeleno luč, je prikazal še en zelo dober nastop in doskočil na zeleno lasersko črto, ki je označevala potrebno daljavo za prevzem vodstva (135 m). Potem je moral počakati še na izračun vseh točk, ki so tokrat vendarle osrečile »Žabo«. Za premierno zmago je za 1,6 točke odbil napad Nemca Karla Geigerja (138 m in 142,5 m), tretji je bil Eisenbichler.

Nasmejanemu zmagovalcu Anžetu Lanišku (na sredini) sta družbo na odru za najboljše delala Nemca Karl Geiger (levo) in Markus Eisenbichler (desno). FOTO: Heikki Saukkomaa/AFP

»Bilo je zelo težko, še zlasti v drugi seriji. Moral sem dolgo čakati na nastop in v roke me je že močno zeblo. Vprašali so me, ali potrebujem oddejo, pa sem odvrnil, da ne. Ostal sem miren in zbran na skok. Čeprav nad hrbtiščem nisem imel želene višine, sem se v zraku boril, da sem priletel do zelene črte in zmage. To je velik dan zame, na katerega sem dolgo čakal,« ni skrival navdušenja Lanišek, ki mu krstna zmaga vliva dodatno samozavest. A je že prej vedel, da je v vrhunski formi, ki jo je na Finskem odlično unovčil.

Kot je še poudaril, se zanj ne bo veliko spremenilo. »Še naprej bom šel mirno iz skoka v skok,« je še dejal domžalski as, ki sta ga po včerajšnjem podvigu v izteku skakalnice na rame dvignila Cene in Peter Prevc. Brata iz Dolenje vasi v Selški dolini sta Anžetov uspeh dopolnila s petim oziroma šestim mestom, točke pa si je z 20. mestom priskakal tudi Timi Zajc. Ob omenjeni četverici se je v soboto v finale prebil tudi Lovro Kos (15.), ki je bil včeraj – tako kot Tilen Bartol – prekratek za drugo serijo. Naslednji preizkušnji bosta konec tedna v Visli, kamor bo Lanišek odpotoval kot skupno drugouvrščeni za vodilnim Geigerjem.

Rumena majica in vodstvo v pokalu narodov

Emo Klinec, veliko slovensko junakinjo uvodnih tekem smučarskih skakalk za svetovni pokal v Nižnem Tagilu, je že pred odhodom v Rusijo spremljal zelo dober občutek. »Kaj pa če se bomo za zmago med seboj pomerile kar Slovenke?« je 23-letna šampionka iz Poljan nad Škofjo Loko z nasmeškom odvrnila na vprašanje o najhujših (tujih) tekmicah. Kot da bi slutila, kakšen šov bo z reprezentančnimi kolegicami uprizorila na srednji napravi Štorklja (HS-97).

Ema Klinec je bila v soboto prepričljivo najboljša v Nižnem Tagilu. FOTO: Matevž Peršin/SZS

Za našo vrsto bi se sobotna tekma, na kateri sta Klinčeva in Urša Bogataj navdušili z dvojno zmago, težko razpletla bolje, četudi nekateri menijo, da ni več daleč dan, ko bodo slovenske skakalke zasedle vse tri stopnice odra za najboljše na svetu. »Tokrat sta mi uspela dva zelo dobra skoka, še posebno finalni je bil izjemen. Zelo sem vesela! Dobri nastopi in uvrstitve potrjujejo, da smo v pripravljalnem obdobju dobro delali,« je bila nasmejana Klinčeva, potem ko je po dvanajstih stopničkah prvič okusila slast prvega mesta v svetovnem pokalu. Z njo je članica SSK Norica Žiri, ki je postala 22. zmagovalka v zgodovini, skočila tudi v rumeno majico vodilne tekmovalke v točkovanju.

Slovenski šampionki, ki je imela z 92 in 97 metri v obeh serijah najboljšo oceno, se je najbolj – na 8,1 točke – približala reprezentančna kolegica Bogatajeva, ki se je z drugim mestom veselila svoje najboljše uvrstitve med elito. »Prikazala sem dva dobra skoka, ki sta me ponesla na stopničke. Ker sem na njih stala skupaj z Emo, je bilo moje veselje še toliko večje,« je izjavila 26-letna skakalka ljubljanske Ilirije, potem ko se je tretjič prebila med najboljšo trojico.

Urša Bogataj se je prav tako veselila svoje najboljše uvrstitve. FOTO: Matevž Peršin/SZS

Nepozaben dan so na odprtem slovenskem državnem prvenstvu, kot so preizkušnjo komentirali nekateri tuji spremljevalci tega športa, zaokrožile še sedmouvrščena Nika Križnar, ki ima v svojih nogah zagotovo več, kot je iztržila v Rusiji, ter Jerneja Brecl (17.) in Špela Rogelj (24.). Novinki Niki Prevc, ki je na prvi tekmi potrdila svojo nadarjenost s 23. mestom, se v drugo (38.) nastop ni izšel po načrtih in željah.

Po takšnem dnevu glavni trener naše ženske vrste Zoran Zupančič – razumljivo – ni skrival zadovoljstva. »Iz Rusije se vračamo z rumeno majico in vodstvom v pokalu narodov. Upam, da bomo do konca zime ohranili takšno raven skakanja,« si je zaželel Zupančič, ki bo na naslednjo postajo konec tega tedna v Lillehamerju odpeljal isto ekipo.