Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika 2024

Danes prihaja do reforme energetskih trgov

Na konferenci Energetika 2022 iščejo odgovore na vprašanja, kakšno učinkovito je razogljičenje v industriji in kako se odzvati na visoko rast cen energentov.
Energetski trgi se soočajo s kratkoročnimi intervencijami, v pripravi pa so tudi strukturne reforme, so ugotavljali na drugem panelu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Energetski trgi se soočajo s kratkoročnimi intervencijami, v pripravi pa so tudi strukturne reforme, so ugotavljali na drugem panelu. FOTO: Leon Vidic/Delo
12. 10. 2022 | 11:32
14. 10. 2022 | 10:53
11:51

Poteka drugi panel na Delovi poslovni konferenci Energetika 2022, ki ga vodi Dejan Božič, direktor energetike pri SDH. Ta je med poudarki časa, v katerem živimo, enkrat več izpostavil, da mednarodna konkurenčnost slovenskih in evropskih podjetij bistveno pada. Kot razlog navaja energetsko draginjo, rast cen energentov, rast obrestnih mer, temu pa sledi krčenje gospodarskih aktivnosti.

Navaja tudi razpoloženje med nabavnimi managerji (PMI), ki v Nemčiji v zadnjih devet mesecih pada, kritično pa je, da je kazalnik v zadnjih treh mesecih padel pod 50 točk, kar pomeni, da se skoraj z gotovostjo lahko napove, da bo BDP v četrtem četrtletju padel.

Odziv slovenskih podjetij in EU

Podjetja v Sloveniji so se na rast cen najprej odzvale z varčevanjem, prilaganjem odjema, najbolj pogumna pa so začela z investiranjem v lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov. »Temu seveda mora slediti tudi elektrodistribucija, ki je za naslednje leto in deloma že za letošnje leto pripravila dosti bolj ambiciozne načrte vlaganja v elektroomrežje, zato, da se bodo vsi ti razpršeni viri lahko priklopili,« razlaga Božič.

image_alt
V Evropi postajamo nekonkurenčni ameriškim in kitajskim podjetjem

Glede odziva EU pravi, da so v Bruslju pripravili tako imenovani Repower EU program. »Ta je zelo obsežen, vendar poenostavljeno rečeno, ima samo dve ključni točki. Prva je, da je treba delež iz obnovljivih virov energije do leta 2030 dvigniti na 45 odstotkov. To je ogromno povečanje, s tem, da smo danes šele na 25 odstotkih. Danes smo slišali, da zadnjih deset let ni bilo storjenega veliko na tem področju in da smo še do včeraj imeli cilj 27 odstotkov iz obnovljivih virov do leta 2030. Glede na to, da imajo naši sosedje Avstrijci, o tem pa govorijo tudi na hrvaškem, cilj - ki si ga sami postavljajo - da bi postali stoodstotno zadostni iz obnovljivih virov, je ta še skromen. Ne glede na to je to kar ambiciozen cilj. Drugi ključni cilj programa pa je zvišanje energetske učinkovitosti oziroma zavezujoča 13 odstotkov nižja raba energije do leta 2030. Pred tem pa že zeleni vodik. 10 milijonov ton zelenega vodika do leta 2025 iz lastne proizvodnje in 10 milijonov ton iz uvoza,« razmere in izzive še opiše direktor energetike pri SHD.

Kot nadaljuje, danes prihaja do reforme energetskih trgov. Soočamo se namreč s kratkoročnimi intervencijami, v pripravi pa so tudi strukturne reforme. Industrija in transport bosta morala hitreje zniževati izpuste in nadomeščati fosilna goriva z obnovljivimi viri, predvideni pa so še novi zakonodajni okviri.

Dejan Božič strokovni direktor, OE Energetika na SDH. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dejan Božič strokovni direktor, OE Energetika na SDH. FOTO: Leon Vidic/Delo

Namesto 40 stolpov bi zdaj postavili pet vetrnic

Božič je v luči zapisanega spomnil na izjave, da želenega deleža proizvodnje iz obnovljivih virov, brez vetrne energije ne bomo dosegli. Na tem področju je pionir Elektro Primorska, saj je pred približno desetimi leti začela razvijati vetrno polje Volovja Reber. Svoj pogled na to področje je predstavil Uroš Blažica, predsednik uprave Elektro Primorska, ki pravi, da so veljavno gradbeno dovoljenje za omenjen vetrni park pridobili že leta 2012: »35 megavatov, nekaj več kot 40 turbin in tako naprej, pa se je ta projekt ustavil zaradi stranske intervencije civilne iniciative. Pridobljeno gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje je bilo odvzeto in projekt se je ustavil. Jaz pravim, da vseeno škoda, ker po moji oceni, sploh zdaj s sodobnimi tehnologijami, bi zagotovo lahko umestili v prostor vetrne elektrarne, ki so še manj invazivne, kot so bile tiste, ki so bile takrat načrtovane.«

Na splošno o vetru Blažica pravi, da lahko ta pomembno prispeva k zagotavljanju količine proizvedene energije iz obnovljivih virov. Čeprav pa je treba vedeti in si naliti čistega vina, da Slovenija ni vetrovna država in ni država, ki bi imela ogromno vetrnega potenciala. »Nismo Severna Evropa, nismo kakšna druga področja. Ampak ne glede na to v Sloveniji so vsaj tri področja, ki so primerna za izrabo vetra. Govorimo glede na vetrni potencial, relativno bližino prenosnega in distribucijskega omrežja zaradi povezav in mislim, da bi se morali skoncentrirati na to, da poskušamo na teh treh področjih, kjer veter je, umestiti v prostor vetrne elektrarne. Kot rečeno prej, pred desetimi ali dvanajstimi leti je bilo na Volovji Reber predvideno 35 in več vetrnic s 750 kilovati. Danes takih vetrnic ni več, proizvajalci proizvajajo bistveno večje turbine. Če poenostavimo, za isto moč bi namesto 40 in več stolpov, bi zdaj postavili pet. Gotovo bistveno manjši poseg v prostor, bistveno manjša nevarnost za živalske vrste, ki živijo tam, da bi jih ta poseg motil in oviral - predvsem ptice. Mislim, da je treba delati naprej na tem, da tisti potencial, ki ga imamo v Sloveniji, s pomočjo novih tehnologij in znanj izkoristimo in umestimo v prostor - na področja Volovja Reber, Goliča in Rogle - vsaj dvesto megavatov vetra. Več pa težko,« je jasen Blažica.

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektro Primorska. FOTO: Leon Vidic/Delo
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektro Primorska. FOTO: Leon Vidic/Delo

Energetska učinkovitost je že dalj časa spoštovan pojem

Vodilni izvajalec projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti in projektov iz področja obnovljivih virov energije je družba Resalta. Prokurist Tomaž Orešič pravi, da je energetska učinkovitost tako v Sloveniji kot širše, že dalj časa zelo spoštovan pojem. Kot nadaljuje, se že več let nagrajujejo projekti energetske učinkovitosti, energetske managerji, energetsko učinkovita podjetja, hkrati pa tudi sam trg sili vse deležnike, da so maksimalno energetsko učinkoviti.

»Kaj so glavna vodila? V tem so stroškovna učinkovitost, drugo je zagotovo zmanjšanje ogljičnega odtisa, tretje je zmanjšanje odvisnosti od trgov energentov oziroma samooskrbnost. To je postajalo v zadnjem času še bolj aktualno. Še bolj pa je v zadnjem času aktualna zanesljivost oskrbe. Ne smemo to gledati samo skozi prizmo trenutnega konflikta, ko se zanesljivost oskrbe postavlja pred ogljično nevtralnost. Pri teh projektih ne gre za projekte iz danes na jutri. Načrtujejo se dlje časa, za izvedbo je potrebno več časa,« pravi Orešič, ob tem pa na vprašanje, ali se je povpraševanje po njihovih storitvah zdaj povečalo, odgovarja negativno: »Mislim, da imajo vsa podjetja v svoji dinamiki povečevanja energetske učinkovitosti, svoje načrte. Mi smo kot tisti, ki to implementira in financira, neki facilitator. S tega vidika lahko rečem, da se trg energetske učinkovitosti samo še nadgrajuje z dekarbonizacijo, ki se mi zdi en najpomembnejših gonil v tem času.«

Dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Salonit Anhovo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Salonit Anhovo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ne bomo imeli več enakih cen materialov

Energetsko intenzivno podjetje je Salonit Anhovo, ki je velik porabnik električne energije. Kaj trenutne cene elektrike pomenijo zanje in kako se prilagajajo, je pojasnil predsednik uprave Tomaž Vuk: »Situacija na trgu vseh energentov, predvsem pa pri električni energiji, predstavlja eno veliko negotovost za vse, ki smo veliki potrošniki električne energije. Če povem plastično: če je pred temi spremembami na trgu električne energije strošek predstavljal približno deset odstotkov v prodajni ceni, je danes to čez petdeset odstotkov. Nam se letos ne pozna toliko, ker smo sledili strateškim nakupom električne energije za več let naprej. Ampak se veda se bo to prej ali slej preneslo, se pravi bomo čutili celoten vpliv teh spremenjenih cen. Pri takih razmerah je gotovo vsem jasno, da mi nekih drugih notranjih rezerv, ki bi jih lahko aktivirali in ki bi lahko kompenzirala ta vpliv, nimamo v takem obsegu. Konec koncev tudi zaradi tega, ker energija pri nas predstavlja res velik delež v stroških. Že vsa leta pred to energetsko krizo smo skrbeli, da smo povečevali svojo energetsko učinkovitost. Praktično smo morali narediti korake, da del stroška začnemo prenašati na potrošnika oziroma na trg, kar bo pa posledično - to smo videli tudi pri drugih materialih, pri jeklu in lesu - generiralo inflacijo na materialih,« odgovarja Vuk, ki še napoveduje, da bomo stežka videli cene materialov, ki smo jih imeli v preteklosti.

Tomaž Orešič, prokurist pri podjetju Resalta. FOTO: Leon Vidic/Delo
Tomaž Orešič, prokurist pri podjetju Resalta. FOTO: Leon Vidic/Delo

Prej na strani podjetij, zdaj na strani strank

Medtem je Aleš Koželjnik, direktor podjetja Kolektor sETup, odgovarjal na vprašanje, ali izziv električne energije rašujejo krovno, na ravni holdinga, ali sami kot podjetje: »Kolektor sETup opravlja strokovna svetovanja za zakupe energentov in tudi upravljanje portfeljev energij. Tako da če se navežem na skupino Kolektor, upravljamo krovno s tem segmentom, je pa Kolektor kar razvejana skupina. Ne po področjih, ampak tudi po posameznih podjetjih, ki spadajo v različne segmente in imajo tudi drugačne nianse poslovanje. Ko smo govorili o prenosu višjega stroška energije na sam produkt, je na drugi strani, kako se tega lotevamo, moj predlog ali misel: čez svojo kariero sem šel čez različne strani, na kateri sem stal. Na eni strani sem trgoval z električno energijo in plinom, na drugi sem jo prodajal končnim odjemalcem, različnim vrstam, se boril s konkurenco, povečeval tržni delež in bil v kontaktu z različnimi segmenti,« pravi Koželj, ki v tem smislu dodaja, da so se skozi svojo pot vedno trudili, da so partner strankam in to tudi zdaj ohranjajo. Bili so na strani podjetja, zdaj pa so na strani strank.

Kot je še povedal Koželjnik, je eno obvladovanje stroškov električne energije, nekaj drugega pa je današnja volatilnost, ki obstaja na trgu ter spremembe, ki se dogajajo in se bodo v prihodnosti dogajale še v večji smeri. »Že sama Slovenija sprejema delež sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, v največjem smislu. To pomeni nestabilnost na viru proizvodnje, ki se prenaša direktno na tržno ceno in na trg. Če se bomo v prihodnje želeli s tem ponašati najbolj strokovno in najboljše, se bo treba izobrazit in si za kratek rok poiskati neko pomoč, da bomo prišli do pravega cilja,« še pravi direktor Kolektor sETup.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine