Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika 2024

V Evropi postajamo nekonkurenčni ameriškim in kitajskim podjetjem

Potrebnih 17 milijard evrov za investicije, multiplikatorski učinki na gospodarstvo so med 1,4 do 1,8, smo slišali na Delovi konferenci Energetika 2022.
Slavnostno govornico na Delovi poslovni konferenci Energetika 2022 mag. Alenko Bratušek, državno sekretarko na ministrstvu za infrastrukturo, sta sprejela Bojan Budja, odgovorni urednik Dela in Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta v koncernu Kolektor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slavnostno govornico na Delovi poslovni konferenci Energetika 2022 mag. Alenko Bratušek, državno sekretarko na ministrstvu za infrastrukturo, sta sprejela Bojan Budja, odgovorni urednik Dela in Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta v koncernu Kolektor. FOTO: Leon Vidic/Delo
12. 10. 2022 | 06:00
14. 10. 2022 | 11:39
21:55

»Razmere na trgu so dosegle obseg, ki ga nismo videli že generacije. Padec globalnih delnic za petindvajset odstotkov v dolarskem merilu, državne obveznice so na poti v najslabše leto v zadnjih petdesetih let. Svetovna inflacija je prvič po skoraj 40 letih dvomestna. Obrestne mere – vsaj v ZDA, sledi pa tudi Evropa – se povečujejo najhitreje v zadnjih 40 letih in še bi lahko naštevali. Takšno situacijo imamo danes, ne vidimo nobenega trenutnega izboljšanja. Edino, kar je predvidljivo, je to, da ni nič predvidljivo.« S temi besedami je današnjo konferenco Energetika 2022 odprl gostitelj dogodka in predsednik nadzornega sveta v koncernu Kolektor Stojan Petrič.

Petrič napoveduje, da bodo trenutne razmere sicer spodbudile nov tehnološki razvoj, vendar bo ta trajal več kot deset let, preden bomo prišli do pravih rezultatov na področju novih virov energije. V tem smislu poudarja, da nekaterih načinov pridobivanja energije danes še ne poznamo, ob tem pa spomini še na tehnološke spremembe na področju poznane proizvodnje električne energije: »Govorim o reaktorjih manjših moči, ki bi jih moralo imeti tako rekoč vsako mesto, in s tem pokriti potrebe po električnih energijah. Tudi v tem primeru bi bilo treba reaktorje umestiti v prostor, da bi imeli stvari pod nadzorom, kar se tiče varnosti.«

Pomanjkanje investicij

Stojan Petrič je glede trenutnih razmer še izpostavil izjemne izzive na področju načrtovanja poslovanja. Prepričan je, da so podjetja na stari celini v najslabši poziciji, kot kadarkoli do zdaj, v primerjavi s podjetji iz ZDA, Kitajske oziroma Daljnega vzhoda. S prve roke je podal primer Kolektorja, ki deluje v treh entitetah, med katerimi je na električno energijo najbolj občutljiva entiteta mobilnosti. Predsednik nadzornega sveta pri Kolektorju napoveduje, da bodo v prihodnjem letu – če se bo električna energija podražila za štirikratno vrednost – porabili dodatnih 18 milijonov evrov samo na eni entiteti. To hkrati pomeni, da bo porabljen celoten zaslužek pred davki in obrestmi (EBIT), pri čemer spomni na obstoječo 63-milijonsko investicijo.

Stojan Petrič predsednik nadzornega sveta v koncernu Kolektor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Stojan Petrič predsednik nadzornega sveta v koncernu Kolektor. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Toliko smo že investirali, in ko ugotavljaš, da nimaš več EBIT – ne EBITDA –, potem se seveda vprašaš, kako boš to financiral. Ob tem bereš še nemške časopise in ugotavljaš, da je eden tvojih večjih kupcev zašel v finančne težave, in se dejansko vprašaš, kako lahko sploh kaj načrtujemo. Težka situacija je danes pred vsemi nami in mislim, da me najbolj skrbi, da ne bomo mogli konkurirati, ne ameriškim ne azijskim konkurentom. Imamo rešitev? Ja, imamo. Če se bomo pogovarjali in tudi dogovorili za dosego miru, tako vojaškega kot ekonomskega. V nasprotnem primeru mislim, da se bodo razmere slabšale tako v letu 2023 kot v letu 2024,« je jasen Petrič.

Danes morda neformalna zelena luč cenovni kapici pri plinu

Slavnostni nagovor je imela mag. Alenka Bratušek, državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, ki je spomnila, da ravno v tem trenutku v Pragi poteka neformalni sestanek evropskih energetskih ministrov. »Mi srčno upamo in verjamemo, da bodo danes naredili piko slovenskemu predlogu o tako imenovani postavitvi kapice pri ceni plina. Kaže baje dobro.«

Mag. Alenka Bratušek državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Mag. Alenka Bratušek državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Ta dogodek, ki v času krize zaradi dogajanj na svetovnih energetskih trgih, odpira prava vprašanja in dodaja pomemben prispevek k premislekom o naši prihodnosti; ne samo na energetski, ampak splošni. Se pravi je ta dogodek res ob pravem času,« je uvodoma dejala državna sekretarka.

Bratuškova se je vprašala, kako bomo kot moderna družba živeli čez nekaj časa in čez nekaj let. Kakšna bo kakovost našega življenja in kaj bomo pustili zanamcem? Prepričana je, da se vsi zavedamo, da spremembe, ki smo jim priča v zadnjih mesecih, izjemno močno vplivajo na delovanje gospodarstva in posledično na delovanje družbe ter splošno na kakovost življenja v Sloveniji. »V nebo rastoče cene električne energije in okrevanje po pandemiji nas silijo k razmisleku in sprejemanju zahtevnih, a nujnih prilagoditev. Prisiljeno smo se ukvarjati s tem, kako zmanjšati uvozno odvisnost od fosilnih energentov. Da se izognemo vse večjim stroškom in okoljski škodi, bodo potrebna še bolj intenzivna vlaganja v trajnostne poslovne modele in prakse. Spodbujanje nizkoogljičnjih proizvodnih procesov in bolj učinkovita raba energija. Naj se to ne sliši narobe, ampak trdno sem prepričana, da so lahko prav ti težki časi, v katerih smo se znašli, za vse nas tudi velika priložnost,« je še dejala.

Tudi ko bo te krize konec, tako Bratuškova, bodo inovativni pristopi z upoštevanjem načel trajnosti, čim nižje porabe energije in čim večje samozadostnosti ostali nujni model našega dela in življenja, če želimo kot družba obstati in napredovati. Na ministrstvu za infrastrukturo se menda tega zavedajo in podpirajo vse nove tehnologije obnovljivih virov tehnologije.

Zeleni prehod slovenske energetike je izvedljiv

Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in partner v podjetju Grant Thornton Advisory, je uvod v okroglo mizo začel s predstavitvijo, kako hkrati zagotoviti energetsko neodvisnost in razogljičenje.

Najprej je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050, ki so jo razvili v okviru sveta za razvoj v SAZU, in sicer skupaj z Aleksandrom Mervarjem (Eles), Dejanom Paravanom (GEN-I), Dragom Babičem, Tamaro Lah Turnšek in skupino za naravovarstvo in biodiverziteto (Izidor Ostan Ožbolt, Darja Stanič, Al Vrezec, Tina Eleršek in Nina Bodanaršek).

Dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo

Damijan je zatem naštel kriterije in cilje: okoljski kriteriji, in sicer razogljičenje in biodiverziteta (robni pogoj skladno z nacionalnimi cilji in cilji EU ter robni pogoj skladno z zakonom in ohranjanju narave); energetska neodvisnost (uvozna neodvisnost) (robni pogoj skladno s strateškimi cilji RS); delež OVE v končni rabi energije (robni pogoj skladno s cilji ReDPS50 in NEPN, vsakokratno osveženimi skladno s smernicami EU); ekonomska upravičenost je optimizacijska spremenljivka; zagotavljanje zanesljive in stabilne preskrbe z električno energijo ter zagotavljanje nizkih cen električne energije (EE) – omenjena sta pogoja za skladen in stabilen razvoj Slovenije in blaginjo prebivalstva.

Projekcije skupne porabe elektrike

Izhodišče je, da je srednji scenarij uporabljen v vseh projekcijah skupne porabe električne energije in pridemo do 12,5 milijarde TWh energije in treba dodati še elektromobilnost, porabo za baterije. Dodani viri porabe so neposredni odjem ter izgube na daljinsko ogrevanje (DO), poraba črpalne hidroelektrarne (ČHE), poraba toplotnih črpalk (TČ), poraba baterij, poraba za električna vozila  (e-mobilnost) ter poraba za elektrolize, izgube v PO.

Ključno vprašanje je kako podvojiti proizvodnjo elektrike do 2050 ob zagotovitvi razogljičenja? Izhodiščni scenarij povzema trenutno zatečeno stanje v Sloveniji, kar pomeni opustitev rabe premoga leta 2033 (konec obratovanja TEŠ), obratovanje NEK do leta 2043 (v bilancah šteto 50% proizvodnje, slovenski del); dokončanje izgradnje verige HE na spodnji Savi (HE Mokrice) in Plinsko parne enote (PPE) TE-TOL; obstoječi proizvodni viri do konca svojih življenjskih dob ter brez drugih novih proizvodnih virov.

Tudi brez intenzivnega OVE prehoda in potreb po shranjevanju energije leta 2030 zmanjka za 5 TWH električne energije, po zaprtju TEŠ do leta 2050 pa za 19 TWh. Razliko (50% v 2034 in 80% do 2050) bi bilo treba uvažati – s tem bi Slovenija postala nesprejemljivo uvozno energetsko odvisna.

Kot je pojasnil Jože P. Damijan, v primeru zgolj jedrskega scenarija (izgradnja JEK2) še vedno ostane “luknja“ do leta 2030 in zmanjka za 10 TWH elektrike do leta 2050. In tako, kot pravi Damijan, Slovenija ostaja nesprejemljivo uvozno energetsko odvisna.

Po SAZU scenariju (izgradnja JEK2  in intenzivna vlaganja v OVE) pa Slovenija uspeva vzdrževati potrebno energetsko neodvisnost pri elektriki, hkrati pa je omogočen prehod na OVE vire z izgradnjo kapacitet za shranjevanje elektrike (ČHE, baterije, elektrolizerji). Po tem scenariju Slovenija uspeva vzdrževati potrebno energetsko neodvisnost pri električni energiji (maksimalno 10 odstotkov uvoza elektrike), vendar bodo potrebne nove plinsko parne enote za zagotavljanje manjkajoče elektrike do 2035.

Doseganje cilja razogljičenja in deleža OVE – pokritost odjema z nizkoogljično energijo. Delež proizvodnje OVE glede na odjem elektrike - s to strategijo je mogoče doseči 100% nizkoogljično proizvodnjo elektrike do 2035, zmanjšanje izpustov CO2 na nič do 2050 ter 70-odstotni delež OVE v proizvodnji elektrike po 2035.

Za 17 milijard evrov investicij

Zagotavljanje nizkih cen elektrike je nujno v sedanjih časih. Ta strategija zagotavlja sprejemljivo dinamiko stroškovnih cen do 70 evrov/MWh do 2033 (TEŠ6); po letu 2033 pa med 65 in 70 evrov/MWh (po zaprtju TEŠ 6 in obratovanju NEK2). In kakšna je letna dinamika vlaganj? »15 milijard evrov v proizvodnjo novih kapacitet za proizvodnjo elektrike; 2,3 milijarde evrov dodatno v omrežje za zeleni prehod, kar znaša skupaj dobrih 17 milijard evrov.«

Potrebne investicije so do leta 2029 od 200 do 500 milijonov evrov letno v proizvodnjo oziroma nove kapacitete; 100 milijonov evrov ali več letno dodatno v omrežje za zeleni prehod; v obdobju 2030-2035 izgradnja NEK2; dodatno investicij med 660 milijoni in 1,3 milijarde evrov letno. Po letu 2035 kaže na umiritev investicij na okoli 200 milijonov evrov letno v proizvodnjo.

In kaj to pomeni v BDP? Investicije do leta 2029 predstavljajo med 0,7 in 1 odstotkom BDP letno; v obdobju 2029-2035 med 1,5 in 2,8 odstotka BDP letno; med 2035-2045 pa med 0,3 in 0,4 odstotka BDP letno. »Multiplikatorski učinki na domače gospodarstvo se giblje med 1,4 do 1,8, odvisno od vrste investicij itd.,« poudarja Damijan.

Predlog za pospešitev vlaganj v samooskrbo gospodinjstev

Priložnost je, da vlada (prek EKO sklada) kreditira pospešen prehod gospodinjstev k samooskrbi (investicija v toplotne črpalke (TČ) + sončne elektrarne (SE) + baterije). Vlada zagotavlja ta namenska sredstva z letnimi izdajami infrastrukturnih obveznic 300 milijonov evrov (možna tudi uporaba sredstev iz Sklada za podnebne spremembe). »Poleg tega gospodinjstva prek 20-letnih kreditov za investicijo odplačujejo tudi izdane obveznice, obrestna mera za gospodinjstva je enaka obrestni meri izdanih obveznic. Pogoj pa je, da gospodinjstva zamenjajo fosilni vir ogrevanja s kombinacijo toplotne črpalke, sončne elektrarne in baterije,« pojasnjuje Damijan in dodaja, da so to manj strogi kreditni pogoji od bančnih.

Poslovna konferenca Energetika 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo
Poslovna konferenca Energetika 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po izračunih naj bi bil danes letni strošek za gospodinjstva (elektrika in ogrevanje in anuiteta za kredit) brez sončne elektrarne in toplotne črpalke znašal 5.026 evrov (ali 418,80 evra mesečno), za sončno elektrarno 4.152 evrov (ali 346,10 evra mesečno), za sončno elektrarno in toplotno črpalko pa 2.917 evrov (ali 243,10 evra mesečno). Ta izračun pokaže, kako bi se stroške za gospodinjstva lahko zmanjšal.

Zeleni prehod je izvedljiv

Zeleni prehod slovenske elektroenergetike je izvedljiv, je poudaril Jože P. Damijan in dodal, da že leta 2035 lahko proizvedemo dovolj brezogljične električne energije, da pokrijemo potrebe slovenskih odjemalcev. »Scenarij predvideva samooskrbo Slovenije z električno energijo (gledano v povprečju), pri čemer uvozna odvisnost na letni ravni ne presega 10 odstotkov, razen v letu med izstopom TEŠ6 in zagonom JEK2.«

Učinkovita raba energije (URE) in ukrepi zmanjševanja porabe morajo biti prva linja ukrepanja. »Neporabljena kWh je najčistejša in najcenejša, zato velja na strani odjema spodbujati učinkovito rabo energije in izkoristiti vse smiselne možnosti zmanjšanja porabe, zlasti v najbolj potratnih sektorjih. Kljub temu bo zaradi procesa elektrifikacije in gospodarske rasti RS poraba električne energije do leta 2050 zrasla za 74 odstotkov ali 10 TWh. Elektrifikacija in porast na strani rabe električne energije bosta posledično znižala celotno končno rabo energije za 27 odstotkov ali 14 TWh,« je zaključil Damijan.

Sledila je okrogla miza, na kateri se je moderator Slavko Bobovnik pogovarjal z Jožetom P. Damijanom, Danijelom Levičarjem, poslovnim direktorjem Skupine GEN, Bogdanom Barbičem, direktorjem Hidroelektrarne na Spodnji Savi, dr. Dejanom Paravanom, članom uprave GEN-I, ter mag. Nado Drobne Popović, predsednico uprave Petrola.

Damijan je opozoril, da je kriza vedno priložnost za spremembo modela, lahko pospeši prehod na obnovljive vire in energetsko neodvisnost. Kot je dodal, so obnovljivi viri energije nestabilni, zato bodo v veliko državah imeli šoke. Tudi zato mora Slovenija odločitve sprejeti zdaj, jih predvideti v proračunu, zlasti za sončne elektrarne in jedrsko elektrarno, saj za oboje potrebujemo veliko časa.

Slovenija je sicer še najmanj problematična, po mnenju Damijana imamo zdrave temelje, in lahko naredimo sistem, ki bo zagotavljal energetsko neodvisnost, ki je ključna. Države so v različnih položajih, poglejte samo Nemčijo in Francijo, je opozoril Damijan in dodal, da nemški model ni vzdržen, pozabili so, da potrebujejo stabilne vire energije.

Plin za gospodinjstva bo

Nada Drobne Popović je dejala, da je energetika področje, kjer so cilji dolgoročni. Plin je izpadel, sprememb pa ni mogoč opraviti prek noči. Plin je v preteklosti dobil kar pospešek v industriji, ker je bil poceni in zanesljiv. »Če ruskega plina ne bo, bo to za Evropo težko obdobje,« meni predsednica uprave Petrola, ki je tudi 75-odstotni lastnik Geoplina. Ruskega plina v pogodbenih količinah ni, zato je Geoplin v težavah, saj mora plin kupovati na trgu. Država je pripravila denar za pomoč Geoplinu in njegovem sodelovanju na trgih, po 21. oktobru pa bomo videli, kakšna bo odločitev Evropske komisije, pravi Nada Drobne Popović.

Opozorila je še, da imamo od 1. septembra regulirane cene, metodologijo za nadomeščanje razlike med tržnimi in reguliranimi cenami pa še čakajo. Majhne družbe kapitala za to nimajo, zato so nekatera ustavila dobavo plina. »To ne pomeni, da bodo odjemalci ostali brez plina, nobeno gospodinjstvo ne bo ostalo brez,« še pravi Nada Drobne Popović.

V Petrolu so sicer ravno potrdili projekt, da bodo na več kot polovici bencinskih servisov postavili sončne elektrarne. Imajo pa tudi projekt samooskrbe z baterijami, ki nima takega vpliva na omrežje, sončne elektrarne pa so bolj učinkovite. Poleg tega se zdaj ekonomika naložb v energetiki izboljšuje.

Nizke cene so preteklost

»Tako nizkih cen, ki smo se jih navadili v 20 letih, ne bo več. Proizvodnja je lahko le pokrivala stroške. Rešili nas bodo le novi projekti. Stroka že 20 let opozarja, da gremo v nevzdržno smer,« je razmere ponazoril Levičar.  Energetsko dovoljenje za NEK2 so dobili junija lani, od takrat so pripravili vse potrebno za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta. »Želimo večjo aktivnost. Nobena država si ne more privoščiti 50-odstotne uvozne odvisnosti. Ta kriza je pokazala, kateri scenarij iz NEPN je izvedljiv. Želimo, da končno pride do izbire, da postopki hitreje stečejo. Mednarodni partnerji vidijo Slovenijo kot kredibilnega partnerja, s pravimi kadri, ustanovami in raziskovalci. Imamo tudi rudnik goriva, ki nikoli ni bil v celoti izkoriščen in vsebuje več jedrskega goriva kot je vsega premoga v Sloveniji,« je dejal Levičar. Dodal je, da je leta 2033 vsa energetika lahko nizkoogljična.

Barbič je opozoril, da je nasprotnikov hidroelektrarn (HE) le sedem odstotkov. HE so večnamenski objekti, gre tudi za ohranjanje vode, pravi Barbič. Voda, hrana in energija pa so temelji, ki jih moramo čuvati. »HE Mokrice gradimo od 2013, še danes nimamo gradbenega dovoljenja. Ko smo prišli v EU, so se postopki podaljšali na sedem in več let, prej so trajali dve do tri leta,« pravi Barbič in dodaja, da enake težave čakajo tudi investitorje v ČHE Kozjak in NEK2.

Denar je, gradnje pa ni

Barbič je zagotovil, da imajo energetska podjetja še dovolj denarja za takojšen začetek naložb, potrebujejo le gradbena dovoljenja.

Paravan je dejal, da hudič v sili muhe žre, tako so tudi zeleni postali zagovorniki premoga. Opozoril pa je, da so tako OVE kot jedrska energija brezogljični. »Zdaj je najpomembneje, da se prebijemo čez to zimo. V Sloveniji imamo odlične izkušnje z jedrsko elektrarno, sedanje razmere pa so pokazale, kako pomembna je neodvisnost. Alternative so se izkazale za bolj zahtevne, kot je kazalo prej,« pravi Paravan, ki opozarja, da smo v zadnjih 20 letih premalo vlagali v nove vire, zadnji smo v Evropi po tem merilu. Lani je bila naša uvozna odvisnost 17 odstotna, projekcije pa kažejo, da bo do konca tega leta že 30 odstotna. »To kaže, da na krizo nismo bili pripravljeni. V določenih trenutkih preveč demokracije škodi,« je dodal.

Sicer pa so navdušili ljudi, povpraševanje po sončnih elektrarnah je letos dvakrat večje kot lani. Težave so v dobavah, zlasti inverterjev, kar podaljšuje projekte.  Zavrnitev soglasij, ki jih dajejo elektrodistribucije, je 10-odstotna, kar še omogoča veliko naložb.

Po ocenah vseh vodika še ne bo v uporabi vsaj do 2030. Najprej sicer pride v industrijo, kjer nimajo nadomestila za zemeljski plin.

Učinkovito upravljanje energije

Na drugem panelu z naslovom Učinkovito upravljanje energije, razogljičenje v industriji in kako se odzvati na visoko rast cen energentov je bil uvodničar Dejan Božič, strokovni direktor OE Energetika na SDH, ki se je zatem na okrogli mizi pogovarjal s Tomažem Vukom, predsednikom uprave Salonita Anhovo, Urošem Blažico, predsednikom uprave Elektra Primorska, Tomažem Orešičem, prokuristom v Resalti, in Alešem Koželjnikom, direktorjem Kolektor sETup.

image_alt
Danes prihaja do reforme energetskih trgov

Rdeča nit tretjega panela pa je bila, kaj pričakovati na trgu energentov v prihodnosti. Uvod v panel je imel Primož Stropnik, vodja sektorja trženja in komerciale GEN in član uprave GEN-I. Sledila je okrogla miza, ki jo je moderiral Slavko Bobovnik, na njej pa so sodelovali dr. Jože P. Damijan, mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, Blaž Košorok, generalni direktor Skupine GEN, in Rok Vodnik, direktor Kolektor Technologies.

image_alt
Kaj pričakovati na trgu energentov v prihodnosti

Na koncu je Damir Pelak, direktor GrECo International, predstavil pomembnost ustreznega pristopa k zavarovanju obnovljivih virov energije.

image_alt
Pri upravljanju tveganj je pomembna prilagodljivost

Zahvala pokroviteljem Foto Delo Delo
Zahvala pokroviteljem Foto Delo Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine