Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Trgi kapitala imajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju

Uspešnost delovanja finančnega sistema temelji na odgovornosti, ki je ni mogoče udejaniti brez upoštevanja vidikov ESG.
Dostop do kapitala je pomemben pogoj za realizacijo trajnostno usmerjenih projektov. FOTO: Chayanuphol/Shutterstock
Dostop do kapitala je pomemben pogoj za realizacijo trajnostno usmerjenih projektov. FOTO: Chayanuphol/Shutterstock
18. 4. 2023 | 06:00
10:39

Evropska komisija je v petek objavila odgovore na vprašanja evropskih nadzornih organov o uredbi o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR). Z njimi naj bi med drugim pomagala udeležencem na finančnem trgu pri uporabi uredbe, obenem pa prispevala tudi k pojasnitvi interakcije med uredbo in različnimi elementi okvira za trajnostno financiranje.

Ob tem je evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness pojasnila, da je uredba SFDR prva, ki določa pravila o tem, kako bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti informacije, povezane s trajnostnostjo. »Uporaba zahtev te uredbe je izziv za industrijo in regulatorje, cilj teh vprašanj in odgovorov pa je zagotoviti smernice za lažje pravilno izvajanje pravil. Hkrati bomo nadaljevali s celovito oceno SFDR, s poudarkom na zagotavljanju pravne varnosti, večji uporabnosti in blažitvi zelenega zavajanja,« je še dejala komisarka in napovedala, da je javno posvetovanje načrtovano za jesen.

image_alt
Pri ravnanju z denarjem smo konservativni. Z napako.

Pogledi na uveljavljanje koncepta ESG

Koncept trajnostnega razvoja nekateri v finančnem sektorju vidijo kot še dodatno in nepotrebno regulativo in birokratizacijo z malo pravih učinkov. Zato smo različne akterje povprašali o njihovem pogledu na uveljavljanje koncepta ESG in o tem, kaj vse se je zaradi njega že spremenilo v finančni industriji ter kako se pri tem lahko preprečuje težavo zelenega zavajanja s projekti, ki niso trajnostni.

Alexandr Gutirea, ekspert med upravljavci premoženja v Triglav Skladih, opaža velike spremembe na področju razumevanja in upoštevanja trajnostnih dejavnikov pri delovanju finančnih organizacij. FOTO: Jernej Lasic
Alexandr Gutirea, ekspert med upravljavci premoženja v Triglav Skladih, opaža velike spremembe na področju razumevanja in upoštevanja trajnostnih dejavnikov pri delovanju finančnih organizacij. FOTO: Jernej Lasic
Kot pojasnjuje Alexandr Gutirea, ekspert med upravljavci premoženja v Triglav Skladih, postajajo v zadnjem času razprave o trajnostnosti financ, ESG, odgovornih financah in podobnih tematikah vse bolj pogoste. »Razprave so včasih zelo vroče, v veliki meri tudi zaradi tega, ker sogovorniki pogosto niso pripravljeni spreminjati svojih stališč. Zdi se mi izjemno pomembno, da se te diskusije nadaljujejo, saj postaja s tem razvoj finančne industrije bolj vzdržen in učinkovit.« Po njegovem mnenju se mora vsaka razprava o sobivanju finančne industrije in trajnostne problematike začeti s predstavitvijo ključnih prepričanj sogovornikov.

»Predvsem sem prepričan, da mora biti odgovornost za vse predstavnike finančne industrije na prvem mestu. Finančni strokovnjaki moramo biti odgovorni tako pred lastniki podjetij, v katerih delamo, kot tudi pred strankami in drugimi deležniki. Drugič, menim, da odgovornost zahteva, da pri sprejemanju finančnih odločitev poskušamo razumeti vse ključne dejavnike, ki vplivajo na tveganja in priložnosti. Tretjič – menim, da se bo poudarek na trajnostnih značilnostih delovanja podjetij in držav v prihodnje zviševal. Razlogov je več, med njimi sta na primer resnost situacije na področju podnebnih sprememb in biotske raznolikosti ter vprašanje temeljnih človekovih pravic, ki niso brezkompromisno zagotovljene niti v najbolj razvitih državah,« je prepričan Alexandr Gutirea iz Triglav Skladov.

Pomembna je odgovornost

Po njegovem uspešnost delovanja finančnega sistema temelji na odgovornosti, ki je ni mogoče udejanjiti brez razumevanja in upoštevanja trajnostnih vidikov. Gutirea je še prepričan, da se bodo v finančni industriji v prihodnjih letih zgodile večje spremembe. »Nadaljevala se bo razprava o deležnikih in o odgovornosti podjetij. Poglobila se bo raven znanja na področju razumevanja vpliva poslovanja podjetij in delovanja držav na okolje in družbo ter vpliva okoljskih in družbenih sprememb na rezultate poslovanja podjetij in gospodarsko zdravje držav,« pojasnjuje in dodaja, da se bo vzpostavil jasen in transparenten regulatorni okvir, ki bo pomagal finančnim podjetjem pri razvoju procesov in produktov.

Zaradi učinkovite regulacije in poglobljenega znanja se bo, kot še pravi sogovornik, zmanjšalo število primerov zelenega zavajanja, do katerih velikokrat prihaja zaradi pomanjkanja znanja na področju trajnostnih dejavnikov in regulatornih pričakovanj.

»Že zdaj opažam velike spremembe na področju razumevanja in upoštevanja trajnostnih dejavnikov pri delovanju finančnih organizacij. Prepričan sem, da ta razvoj koristi vsem deležnikom. Stranke dobijo dostop do finančnih produktov, pri oblikovanju katerih se upošteva večje število bistvenih dejavnikov z vidika razumevanja tveganj in priložnosti. Finančna podjetja znižujejo tveganja in zvišujejo potencialno uspešnost finančnih produktov in hkrati zvišujejo verjetnost uspešnega poslovanja v dolgoročni perspektivi. Podjetja in države dobijo finančne partnerje, ki lahko pomagajo pri financiranju in zavarovanju trajnostnih projektov,« še pravi Alexandr Gutirea iz Triglav Skladov.

V precepu

Uveljavljanje koncepta ESG se je znašlo v razcepu, ocenjuje Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirika BPH. FOTO: Blaž Samec/Delo
Uveljavljanje koncepta ESG se je znašlo v razcepu, ocenjuje Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirika BPH. FOTO: Blaž Samec/Delo
Uveljavljanje koncepta ESG se je znašlo v razcepu, pa ocenjuje Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirika BPH. »So poslovni subjekti, ki naravno sledijo konceptom trajnosti, na drugi strani pa vidimo množico primerov, ko je pojem trajnost zlorabljen v marketinške aktivnosti, saj je omenjena beseda popularna, celo modna in potrošnika povezuje s pozitivnimi občutki. Trajnostni razvoj ne pomeni samo okolju prijaznega končnega produkta ali storitve, temveč tudi spremljanje celotnega proizvodnega procesa in dobaviteljev, korporativno upravljanje družbe, upoštevanje pravic zaposlenih in zagotavljanje varnega delovnega okolja.«

In kot še pravi Lorenčič, so v Evropi ti trendi močno prisotni, kar lahko pripisujemo večji prisotnosti političnih strank in organizacij, ki v ospredje svojega programa postavljajo naravovarstveni in seveda trajnostni razvoj. In ta usmerjenost se je prenesla na področje regulatorjev, trajnostno poročilo pa je postalo obvezni sestavni del vsake borzne družbe.

»V zadnji letih se je razvila ponudba ocenjevalnih družb, ki merijo tako imenovani ESG score. Pri storitvi prednjačijo vodilne finančne informacijske platforme in bonitetne družbe s sedežem v ZDA. Kaj kmalu se bomo znašli v konfliktu interesov na ravni družba – komitent in družba – ocenjevalna družba. Primer je naslednji: banka odkloni sodelovanje s proizvajalcem strelnega orožja, ker ji lahko omenjeno sodelovanje zniža trajnostno oceno, čeprav isto orožje nosijo varnostniki, ki varujejo banko.«

Kot številne pozitivne učinke pa Lorenčič navaja še, da so družbe postale precej bolj pozorne na javno podobo, izboljšujejo delovne pogoje in optimizirajo porabo energije. Velike spremembe neposredno prinaša digitalizacija procesov in storitev, ki omogoča tudi potrošniku lažje in bolj ekonomično poseganje po njih. »Določeni sektorji se nikoli ne bodo mogli popolno digitalizirati zaradi svoje narave dela oziroma produkta/storitve, vendar so tudi njihovi majhni koraki pomembni v smeri dvigovanja trajno ozaveščene in delujoče družbe,« še pravi Matjaž Lorenčič.

Vlagatelji vse bolj ozaveščeni

Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments, pa poudarja, da v tujini vlagatelji postajajo vse bolj ozaveščeni in se umikajo iz naložb v države, ki ne spoštujejo okoljskih dogovorov in človekovih pravic, iz panog, katerih proizvodnja škoduje okolju, in iz podjetij, ki ne spoštujejo okoljskih in socialnih dejavnikov. »Kapitalske tokove preusmerjajo v nove, trajnostno specifične dejavnosti. Vse to se izraža v spremembi povpraševanja po finančnih naložbah. Pričakujemo, da se bo to začelo dogajati tudi pri nas.«

Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments, poudarja, da v tujini vlagatelji postajajo vse bolj ozaveščeni in se umikajo iz naložb v države, ki ne spoštujejo okoljskih dogovorov in človekovih pravic. FOTO: Osebni arhiv
Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments, poudarja, da v tujini vlagatelji postajajo vse bolj ozaveščeni in se umikajo iz naložb v države, ki ne spoštujejo okoljskih dogovorov in človekovih pravic. FOTO: Osebni arhiv
Med spremembami, ki so v sedanjem času najbolj skrb zbujajoče, pa so, kot pravi, čedalje nevarnejši podnebni vplivi, ki pa nikakor niso edino tveganje v okolju in družbi. »Družba in gospodarstvo bosta za svoj obstoj in napredek potrebovala trajnostni razvoj. Pomembno vlogo v tem procesu nosijo tudi finančne institucije, ki že danes v svoje produkte vgrajujejo vidike trajnosti. S tovrstnimi produkti lahko finančne institucije (ne)posredno prispevajo k doseganju posameznih ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Produkti ESG so izpostavljeni nižjemu tveganju (ni izpostavljenosti do podjetij, ki s svojo proizvodnjo in storitvami negativno vplivajo na okolje in družbo, kar bo negativno vplivalo na njihovo poslovanje), oziroma iščejo priložnosti, ki jih prinaša prehod na trajnostno gospodarstvo, oboje pa lahko blagodejno vpliva na donosnost za vlagatelje,« še pojasnjuje Sašo Šmigić.

In kako je pri tem mogoče preprečevati težavo zelenega zavajanja? Kot pravi sogovornik, bomo z izobraževanjem vseh deležnikov o trajnostnem razvoju, ciljih trajnostnega razvoja ZN in vlogi trajnostnih investicij pri doseganju teh ciljev dosegli mero ozaveščenosti, kjer bo vsako zavajanje, ne samo zeleno, hitro identificirano in kršitelj ustrezno sankcioniran. Obenem verjame, da ni bilo vsako zavajanje namerno, saj je bila v preteklosti definicija tega, kaj natančno je trajnostna dejavnost, trajnostno podjetje in posledično trajnostna naložba, bistveno preohlapna in je pustila preveč prostora za interpretacijo.

»Regulacija je na tem področju postala nekoliko bolj jasna, zato je marsikatera definicija trajnostne naložbe danes neustrezna. Posledično smo letos v industriji vzajemnih skladov videli poplavo rekvalifikacij finančnih produktov, ki so se iz »temno zelenih« trajnostnih skladov prekvalificirali v »svetlo zelene« sklade, ki spodbujajo določene E/S karakteristike,« še pravi Sašo Šmigić.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine