Ceno za neukrepanje bomo plačevali vsi

Evropsko in z njim slovensko gospodarstvo je kot ladja brez kompasa, ujeta v neurje globalnih sprememb: geopolitičnih in trgovinskih napetosti, bliskovitega tehnološkega razvoja, pritiska kitajske konkurence, zahtevnega zelenega prehoda, neugodnih demografskih trendov … Priča smo največjim spremembam v več desetletjih – morda celo stoletjih.

To je prva ugotovitev iz niza prispevkov o strukturnih spremembah v gospodarstvu in odzivu nanje, ki smo jih ta teden objavili v Delu. Druga pa je, da moramo na te spremembe odgovoriti z novo gospodarsko, razvojno politiko. Spodbujati moramo zaposlovanje in privabljanje izobraženega kadra, ki bo z razvojem ustvarjalo višjo dodano vrednost. Ustvariti moramo pogoje za najbolj ustvarjalne in prebojne inovacije, s katerimi bodo slovenska podjetja ustvarjala kompleksne izdelke in storitve za globalni trg. Poslovno okolje mora biti bolj predvidljivo, manj administrativno zapleteno in slediti mora najpomembnejšim konkurentkam.

Spremeniti se moramo tudi kot družba – postati moramo bolj prilagodljivi, si drzniti več tvegati ter bolj ceniti in nagrajevati delo in dosežke.

Opozorila o alarmantnih trendih: država potrebuje novo razvojno politiko

Ukrepi so znani. Težava je njihova izvedba, ki je pogosto šibka kot sveča na vetru – ugasne ob prvem pišu. Kljub temu imamo dobre temelje za spremembo, predvsem pa je naša majhnost lahko prednost. Titanik je bil prevelik, da bi se izognil ledeni gori. Manjše države so lahko agilnejše in se hitreje odzovejo na nevarnosti. Politiki, gospodarstveniki, sindikati, raziskovalci z inštitutov in univerz bi morali ob pravi volji ob eni ali dveh kavah najti rešitve za boljše sodelovanje.

V nekaj mesecih bomo vstopili v predvolilno kampanjo, v kateri bi morala beseda o novi razvojni politiki dobiti eno osrednjih mest. Ker obljub ne bo manjkalo, bo še pomembneje, da politika skupaj s socialnimi partnerji doseže zavezništvo in dolgoročen dogovor o razvojni smeri države. Ta ne sme biti pot le ene vlade. Ukrepi bi morali slediti nekaj ključnim ciljem. Korak naprej bi že bil, da vladni ukrepi tem ciljem vsaj ne bi škodovali.

Kajti tretja ključna ugotovitev je – škarje in platno sta še vedno v naših rokah. A vsak dan odlašanja z ukrepi bo škodljiv in nas bo stal več. Ceno bomo plačevali vsi. Predvsem pa naši otroci.