Borec za evropske vrednote na noge dvignil staro celino
Leto 2021 bo odšlo v zgodovino podobno edinstveno kot leto pred tem, ko se je svet spopadel z najhujšo krizo po drugi svetovni vojni. Nihče ne zna napovedati razpleta vojne s trdovratnim virusom in posledic za družbeno ureditev, ki jih bo prinesla pandemija. Prihodnost družbe je v rokah voditeljev, ki bodo poenotili skupnost in jo argumentirano usmerili na pravo pot. To je letos uspelo predsedniku Evropske nogometne zveze (Uefe) Aleksandru Čeferinu.
Zgodba o propadlem projektu nogometne superlige, zaprtega tekmovanja po vzoru ameriških lig NBA in NHL, aprila nikogar v Evropi ni pustila ravnodušnega. Dvanajst bogatih klubov – šest iz Anglije ter po trije iz Italije in Španije – je 19. aprila ustanovilo tako imenovano superligo in zahtevalo sestanek z Uefo, da bi dorekli nadaljnje sodelovanje. Med prevratniki so bili trije polfinalisti Uefine lige prvakov – Real Madrid, Chelsea in Manchester City.
Novico pričakal med vožnjo proti švicarskemu mestu Montreux
Uspešen manever dvanajsterice bi revolucionarno spremenil nogomet. Kako velik izziv je aprila sprejel Aleksander Čeferin? Velikanski, samo Nemčija, denimo, premore 6,5 milijona registriranih nogometašev, kar predstavlja osem odstotkov populacije. Ustanovitev superlige bi zrušila nogometno piramido, zajezila dotok finančnih sredstev v nacionalne zveze – »Med 55 članicami Uefe bi jih preživelo deset,« je pojasnil Čeferin – in nepovratno uničila panogo, ki je v času pandemije kot ena redkih ponujala Evropejcem upanje, da obstaja luč na koncu tunela.
Čeferin je pričakal novico med vožnjo proti švicarskemu mestu Montreux, kjer je nekaj dni zatem potekal letni kongres Uefe. Odzval se je »brutalno«, kot pravi, saj je vedel, da so nasprotniki pričakovali le njegov pravni odziv in merjenje moči na sodiščih. Domnevnega prijatelja in najtesnejšega zaveznika Andreo Agnellija je označil za kačo in lažnivca, uspešno predramil navijače in aktiviral najvplivnejše figure v Evropi.
Čeferinu je uspelo, kar politiki ni: za skupno akcijo je prepričal britanskega premiera Borisa Johnsona in njegove kolege na celini, tudi Emmanuela Macrona, Victorja Orbána in druge, ki so javno podprli 54-letnega Grosupeljčana v boju z mogotci pod okriljem ameriške investicijske banke JP Morgan.
Predsednik Uefe je v nekaj urah ustvaril na dvanajsterico tako močen pritisk, da si je večina premislila, se opravičila navijačem in sprejela pogoje za vrnitev pod dežnik Uefe, močno zadolžene Real, Barcelono in Juventus pa pustila osamljene.
Podobno ravna v Sloveniji, ko javno miri napetosti, ki jih vnaša v ozračje politični vrh, in opozarja na razgradnjo pravne države. Tudi aprila je Čeferina vodilo zavedanje, da se bori za prav(ičn)o stvar.
Epilog bo naslednje leto podalo evropsko sodišče v Luksemburgu, toda Čeferin je najbrž že zmagal. Javno ga podpirajo evropska komisija, evropski parlament in protimonopolni regulator EU. Slednji je sporočil sodišču, da Uefa lahko blokira ustanovitev novih tekmovanj, če ta ogrožajo obstoječi model nogometa, ki deluje v Evropi po načelu meritokracije in je odprt za vse, ne le za elito.
Med rojaki miri napetosti, ki jih vnaša v ozračje politika, in opozarja na razgradnjo pravne države
Čeferin je preprečil nogometno revolucijo, kot borec za evropske vrednote pa je sporočilno dvignil na noge celotno staro celino. Logično, Uefa še ni sodelovala z evropskimi institucijami tako tesno kot prav v času Čeferinovega mandata – bodisi v boju proti podnebnim spremembam bodisi v boju proti rasizmu in drugim oblikam nestrpnosti. Podobno ravna tudi v Sloveniji, ko med rojaki miri napetosti, ki jih vnaša v ozračje politika, in opozarja na razgradnjo pravne države. Tudi aprila je Čeferina vodilo zavedanje, da se bori za prav(ičn)o stvar. Kot je priznal, v prelomnem aprilskem času dve noči ni spal in dva dni ni jedel, a dodaja, da je bilo vredno.
Vredno je bilo tudi za Slovenijo, ki ji ni pomagal prvič, če odmislimo zaščitne maske sredi vojnih razmer v prvih tednih pandemije koronavirusa, ki jih je zagotovil po zaslugi nogometnih prijateljstev, ali udeležbo na dobrodelnih tekmah in prireditvah, s katerimi redno pomaga športnikom iz socialno ogroženih okolij.
Tudi Nogometna zveza Slovenije ustvari polovico prihodkov s pomočjo Uefe in tako uresničuje svoj program, zato je bila vesela Uefine zmage v bitki s superligo. Pri nas je, denimo, registriranih 52.000 nogometašev, sodnikov in trenerjev, kar skupaj z njihovimi družinami predstavlja približno deset odstotkov slovenske populacije.
