V nadaljevanju preberite:

»Zahod, kot smo ga poznali, ne obstaja več,« je v pogovoru z novinarjem nemškega časnika Die Zeit aprila letos izjavila Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije. S pojmom Zahod seveda ni imela v mislih geografskega območja, ampak idejo politične in civilizacijske identitete, ki temelji na določenih vrednotah in institucijah. Gre za liberalno-demokratične vrednote, kot so demokracija, vladavina prava, človekove pravice, spoštovanje manjšin, odprta družba, tržno gospodarstvo in prosta trgovina, določena stopnja mednarodne solidarnosti itd.

Med formalnimi institucijami, ki utelešajo Zahod, velja omeniti predvsem EU in Nato, ne nazadnje tudi OZN, med neformalnimi pa G7. Pojem zaobjema predvsem države Evrope in Severne Amerike, lahko pa še nekatere druge, ki prisegajo na omenjene vrednote. Zgodovinsko se je definiral kot nasprotje sovjetskemu, ruskemu in kitajskemu Vzhodu. Predstavlja enotno, transatlantsko politično in varnostno strukturo, značilno za obdobje po drugi svetovni in hladni vojni, ko je Zahod pod ameriškim vodstvom vladal svetu kot samozavestna, neomajna, homogena vrednostna skupnost.