Ključna so konstantna in stabilna javna vlaganja

Kako izkoristiti javne investicije za krepitev gospodarske rasti po koronski krizi je bil naslov prve okrogle mize na poslovni konferenci, s katero  medijska hiša Delo zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Javne investicije kot multiplikator gospodarske rasti.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral novinar Dela Nejc Gole, so predstavili svoja razmišljanja Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, mag. Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter dr. Jože P. Damijan, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Z domačimi je tudi laže delati

Govorci so startali z našo največjo investicijo, drugim tirom. Kot je dejal Kristjan Mugerli, so začetki zaradi zahtevnih in zamudnih administrativnih predpriprav zahtevni, a ko operativa z sodobno opremo pride na teren, so napredki po mesecu dni vrtanja odlični. Jože P. Damijan, velik zagovornik te investicije, je poudaril, da je projekt koristen za razvoj logistike, za modernizacijo železnic in zaradi multiplikacijskega učinka na gospodarstvo. Pomembno pa je, je dodal, da večino gradbenih poslov gradijo domača podjetja, »tudi zato, ker je z domačini bistveno laže delati«. Učinek gradnje zaradi tujih izvajalcev sicer ne bo maksimalen, malo manj bo ostalo doma, a bodo naši podizvajalci pridobili reference za kasnejše samostojno izvajanje projektov.

Po besedah Gregorja Ficka je situacija v gradbeništvu ta hip dokaj ugodna, ne smemo pa dopustiti napake iz prejšnje gospodarske krize, da bi naložbe države dodatno zbezljale, saj za vrhovi pride padec, ki je za panogo lahko usoden. Ker smo pred volitvami, so govorci opozorili na nevarnost  prevelikega vpliva trenutnih političnih struktur. Zaradi tega z nekaterimi naložbami v prometno in energetsko zamujamo 10 do 15 let v, še več z naložbami v socialno in zdravstveno infrastrukturo. Te naj bi se odvijale, ne glede na to, kdo vodi državo.

Žal nismo edina država s takimi problemi, je repliciral Janez Škrabec, take težave imajo tudi razvitejše države  severneje od nas. Zato bi morali v Sloveniji sistemsko marsikaj spremeniti.

Ta hip v dejavnosti še ne prihaja do pregrevanja zaradi visoke investicijske aktivnosti, lahko pa se zgodi z novimi projekti. Mugerli upa, da ne bomo šli dvakrat na led. Rast je treba umiriti na 6 do 7 odstotkov BDP, pogledati, koliko domača gradbena operativa lahko posrka. Damijan je pritrdil, češ, da je razumna makroekonomska politika vedno proticiklična. Država bi morala sedanji cikel na določenih mestih ublažiti, podaljšati roke. Spodbujati bi morala gospodarsko rast, ki bo višja od obrestnih mer, da bo lahko financirala javni dolg. Mora pa paziti, da ne bo razsipna.

Pandemija je naplavila tudi že skoraj pozabljeno težavo, inflacijo, rast cen so prvi občutili prav gradbinci. Kako so se s tem spopadli v Kolektorju CPG, je pojasnil Kristjan Mugerli in dodal, da kljub vsemu pričakujejo, da se bodo cene surovin in energentov  do poletja umirile. Po njegovem bi bilo treba censka tveganja že v dolgoročnih pogodbah porazdeliti z naročniki, tako kot delajo naši severni sosedje.

Damijan je opisal okoliščine, ki bodo vplivale na gibanje cen. Inflacija je kombinacija šokov na strani povpraševanja in ponudbe, pri energiji pa tudi preveč robustnega vstopa nekaterih držav v zeleno tranzicijo. Centralne banke še vedno ocenjujejo, da se bo v prihodnjem letu umirila na okoli dva odstotka.

Zbuditi zanimanje mladih za delo v panogi

Na okrogli mizi so se dotaknili še izzivov za dolgoročno stabilno rast panoge. Kot je poudaril Gregor Ficko, je gradbeništvo treba postaviti na nove temelje. To je urediti socialni status panoge, ki še vedno velja za umazano, prav tako pa tudi tehnološki status, uvesti digitalne platforme ne samo v načrtovanju, ampak tudi v gradnjo ter v upravljanje in vzdrževanje objektov. Še en izziv so kadri, »več generacij je zaradi ustavitve investicij v panogi v letu 2010 prezrlo študij gradbeništva, za 2500 inženirjev, ki se bodo

upokojili v naslednjih dveh letih, nimamo zaledja,« je dejal Ficko. Med mladimi je treba ponovno vzbuditi zanimanje za panogo, predstaviti njeno perspektivnost, tudi kot priložnost za karierno rast.

Jože P. Damjan je izrazil optimizem za razvoj panoge v naslednjem desetletju, »lekcij, ki smo se jih naučili pred desetletjem, pa ne smemo ponoviti,« je tudi on poudaril pomen domače gradbene stroke. To še multiplicira učinke naložb in kot je dejal, nam mehanizmi v EU omogočajo, da omejimo dumping iz tujine, kar smo v zadnjem obdobju že uspešno naredili. Je pa za razvoj gradbeništva pomembno, da se stroka tudi sama spremeni, tako tehnološko kot z vidika digitalizacije, medtem ko država mora opraviti svoje delo.

Kristjan Mugerli je povedal, da projekt drugega tira podjetju prinaša ne samo zavidljive reference, ampak je priložnost tudi pot, ki bo pripeljala do izgradnje. Torej, da podjetje digitalno preobrazijo ter naredijo korake v smeri zelenega prehoda. In ne nazadnje, je tudi priložnost, da spodbudi zanimanje mladih za gradbeništvo.