Moški in ženski poklici: konec s stereotipi
Jasna je inženirka, ukvarja se z računalniškim programiranjem. Vsak dan s svojimi (moškimi) sodelavci razrešuje tisoč in eno zagato, z njimi debatira, jim pomaga. Ne glede na to, da je dekle, kar v tem poklicu ni tako pogosto, so jo fantje vzeli za svojo. Tudi Jasna pravi, da se je sicer morala na svoji poti pogosto dokazovati, vendar pa danes ne čuti podcenjevalnega odnosa kot morda kakšna njena kolegica v tej stroki.
Enako pravi Martin. Je pomočnik vzgojiteljic v vrtcu, ki so zelo vesele, da imajo vsaj enega fanta v kolektivu. Nekateri starši so bili sprva skeptični, ko so mu oddajali svoje otroke v varstvo, a kmalu so uvideli, da ga malčki obožujejo. Z njimi zna vzpostaviti trdno vez in zaupanje ter jim daje vso toplino, ki jo potrebujejo.
Saj to je vendar ženski/moški poklic!
Pogosto ju kdo vpraša, kako to, da sta se odločila za takšno, malce drugačno poklicno pot. Vzgoja je vendarle ženski poklic? In programiranje? Delo moških, seveda.
Obstaja nevarnost, da stereotipne predstave o poklicih zaznamujejo karierno pot posameznika, ki zaradi tovrstnih sodb ne sledi temu, kar ga zares veseli in izpolnjuje. Prav tako tovrstne sodbe prispevajo k neenakosti med spoloma in omejujejo posameznikove možnosti za karierni razvoj.
Ozaveščanje je ključnega pomena
Kako izkoreniniti to prepričanje v družbi? Ključnega pomena je ozaveščanje, čemur tudi na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) dajejo veliko poudarka. Z delavnicami, predavanji in kampanjami je treba med mlade poslati sporočilo, da se lahko lotijo vsakega poklica, ki jih veseli, ne glede na to, ali gre za fante ali dekleta. Veliko vlogo imajo pri tem tudi starši, prav tako izobraževalne ustanove, ki naj spodbujajo otroke, da raziskujejo in razvijajo svoje interese ne glede na spol in verjamejo, da imajo vsi enake možnosti.
Dekleta čaka več izzivov
Dejstvo je tudi, da smo se na moške v tipično ženskih poklicih že bolj privadili, ženske v tipično moških poklicih pa imajo pred seboj še kar nekaj izzivov. Na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) skušajo stereotipne predstave rušiti z različnimi dejavnostmi, med drugim s Promocijo poklicnega izobraževanja, prav tako je dober način ozaveščanja o tem evropsko tekmovanje EuroSkills.
Tam lahko namreč mladi iz več kot 30 držav opazujejo tudi odlične strokovnjakinje v panogah, kot so slikopleskarstvo, kamnoseštvo, elektroinštalacije, betonska gradnja, polaganje keramike in drugo. »Tovrstna predstavitev poklicev mlade obiskovalce informira o poklicu in jih hkrati lahko tudi navduši, da za svojo karierno prihodnost izberejo poklic, na katerega sploh ne bi pomislili,« pravijo na CPI, kjer vendarle v zadnjih letih že opažajo tudi določene premike in odmike od zakoreninjenih predsodkov o poklicih. V dobi digitalizacije, boljše informacijske dostopnoste in vsesplošnega družbenega napredka se namreč tudi poklici že spreminjajo – veliko se jih je digitaliziralo, zaradi uporabe različnih orodij in pripomočkov zanje niti ne potrebujemo večje fizične moči, v ospredje prihajajo potrebe po kompetencah.
Vlečejo zgledi
Pri uresničevanju tega v praksi pa vsekakor najbolj vlečejo zgledi, kakršni so inženirka Jasna, vzgojitelj Martin, tudi oblikovalka kamna Sibila, ki je med drugim zastopala Slovenijo na tekmovanju EuroSkills. Pogumno so stopili na to pot, četudi so vedeli, da se bodo razlikovali od svojih vrstnikov. A nobenemu od njih ni žal. Ni jim vedno lahko, pogosto se zgodi, da se morajo dokazovati bolj kot kolegi nasprotnega spola, a si posledično zato kmalu pridobijo tudi več spoštovanja. To je na lastni koži občutila Sibila, ki ima za mlade posebno sporočilo: »Ne bi smeli biti omejeni s stereotipi. To moramo premagati. Kot najstnik je težko biti samozavesten, ker verjetno še sam ne veš, kaj hočeš. Vse želim spodbuditi, da delajo to, kar želijo, tudi če nasprotuje družbenim normam.«
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.
Naročnik oglasne vsebine je Center RS za poklicno izobraževanje (CPI)
