Latvija – izginjajoča država?

Latvijci še vedno množično zapuščajo domovino, a tudi zato se ponujajo nove priložnosti.
Fotografija: V glavnem latvijskem mestu je precej turistične ponudbe. Foto Aljaž Vrabec
Odpri galerijo
V glavnem latvijskem mestu je precej turistične ponudbe. Foto Aljaž Vrabec

Riga – Zgolj kratek sprehod po slikovitih ulicah Rige, prestolnice s premnogimi znamenitostmi in bogato kulinarično ponudbo, je dovolj za spoznanje, zakaj je v Latviji vse več turistov, moderno pa je tudi osrednje letališče, ki je v primerjavi z Brnikom na povsem nedosegljivi in neprimerljivi ravni. Latvija je obenem del enega največjih prometnih projektov v Evropski uniji (Rail Baltica), znova raste BDP, a vendar je v državi vsako leto dvajset tisoč manj prebivalcev.

Znotraj latvijskih meja je 1,9 milijona ljudi, toda Latvijcev je na našem planetu precej več. V tujini jih živi okoli 350.000, torej za polovico glavnega mesta.

Latvijci so domovino zapuščali v različnih obdobjih. Najprej kot begunci po drugi svetovni vojni, nato po osamosvojitvi in padcu železne zavese, ko je državo zapustilo tudi več Rusov, Belorusov in Ukrajincev. Pomembna prelomnica je bila nato latvijski vstop v Evropsko unijo, še dodatno je prebivalstvo razredčila ekonomska kriza pred desetimi leti. »Po letu 2009 se je iz države izselilo največ ljudi, vsako leto kar okoli dvajset tisoč,« ocenjuje Agnese Lace iz nevladne organizacije Providus, ki se ukvarja tudi z migracijami. »Največ ljudi je tako Latvijo zapustilo med letoma 2009 in 2012, nato pa se je padec umiril.«

Evropa od blizu
Evropa od blizu



V zadnjem valu so pri izseljencih opazili več značilnosti; večinoma so odhajali mladi med 18. in 34. letom, sprva so šli v tujino moški in višje izobraženi, nato so jim sledile še žene z otroki. Pri vseh večjih selitvah imajo ljudje torej enako taktiko – najprej gre v tujino moški, da ustvari vsaj začasno varnost za kasnejšo združitev z družino. Begunci z vojnih območij, od koder prav tako najprej krenejo moški, zato niso izjema.

»Še vedno se Latvijci najbolj izseljujejo v Veliko Britanijo in na Irsko, sledijo Švedska, Nemčija in Norveška,« je povedala Agnese Lace. »Mladi so šli zaradi gospodarske krize, brezposelnosti in občutnega nezadovoljstva z vlado in korupcijo.«

V Rigi živi več kot 600.000 ljudi. Foto Aljaž Vrabec
V Rigi živi več kot 600.000 ljudi. Foto Aljaž Vrabec

 

Na gradbiščih prevladujejo ukrajinski delavci


Največje pomanjkanje delovne sile občutijo v gradbeništvu, a to bi Latvijci občutili v vsakem primeru, saj iz države odhajajo višje izobraženi ljudje. Na gradbiščih zato prevladujejo ukrajinski in beloruski delavci, v manjši meri tudi ruski, torej ljudje iz bližnjih držav, ki niso članice Evropske unije.

»V Latviji nam primanjkuje delavcev, saj smo poleg selitev tudi starajoča se družba z nizko stopnjo rodnosti,« je razmere opisala Agnese Lace. »Politiki sicer zaradi družbenega strahu pred tujci populistično pravijo, da iščemo samo kvalificirane ljudi in toliko, kot jih rabimo, toda podjetja, ki potrebujejo delavce, delajo mimo politične propagande po svojih željah.« Usoda gradbenih delavcev iz Vzhodne Evrope je podobna trpljenju balkanskih delavcev na slovenskih gradbiščih. Delajo v težkih razmerah z malo pravic, marsikdaj brez ustreznih dovoljenj. »Ti delavci imajo težave tudi v socialnem življenju pri iskanju stanovanj, zdravstvenih storitvah in pri skrbi za šolanje otrok,« je razložila Lacejeva. »Ustrezno je vsaj plačilo, saj morajo tuji gradbeni delavci prejeti vsaj latvijsko povprečno plačo; to je okoli 1000 evrov bruto (približno 750 neto).«

V mnogo slabših razmerah sicer delajo tujci na ruskih gradbiščih, denimo v Sankt Peterburgu, kamor brez vsakega nadzora prihajajo delavci iz Tadžikistana, Uzbekistana in Moldavije, nato pa pozabljeni od vseh na skritih gradbiščih delajo za nizko plačilo pri bogatih oligarhih.

Vladimir Putin je pri Rusih v Latviji priljubljen. Foto Aljaž Vrabec
Vladimir Putin je pri Rusih v Latviji priljubljen. Foto Aljaž Vrabec


Latvija postaja država priložnosti


Zaradi tuje delovne sile na gradbiščih vsako leto v Latvijo pride med osemsto in tisoč ljudi. »Poleg ukrajinskih in beloruskih delavcev je še nekaj Indijcev, Turkov in Pakistancev,« je povedala Agnese Lace. »Vse več pa prihaja tudi študentov, predvsem iz Nemčije in Švedske. V Latviji dobijo diplomo EU, študij pa je pri nas cenejši in še lažje se vpišejo na naše univerze.«

Vzpodbudni so sveži podatki o vračanju mladih Latvijcev. Lani se jih je vrnilo približno pet tisoč, med njimi je tudi naša sogovornica Lacejeva. »Pred vrnitvijo sem bila na Nizozemskem, v Španiji, Nemčiji in Turčiji,« je razkrila. »V tujini smo študirali in delali, zdaj se vračamo. Latvija si je gospodarsko opomogla, plače se povečujejo, na marsikaterih področjih pa zaradi pomanjkanja delovne sile ni prave konkurence. Za mojo izobrazbo je v Latviji veliko priložnosti in lahko hitro napredujem.«

Prav zato se je v zadnjih letih latvijski padec števila prebivalstva zmanjšal, a je še vedno med največjimi na svetu. Latvija tako zdaj izgublja 1,1 odstotka prebivalstva na leto, povečal pa se je padec prebivalstva v Litvi (- 1,6 odstotka) in v Gruziji (- 1,2 odstotka).


Državni program za povratnike


Latvijska vlada se je znala odzvati na povečano zanimanje mladih Latvijcev za vrnitev (remigracija). Odprli so pet regijskih centrov, kamor se latvijski povratniki obrnejo po podatke, kje iskati stanovanje, kako se zaposliti, kam otroke vpisati v šolo …

»Naša naloga je, da ljudem damo prave informacije, ne pa, da mi iščemo službe in stanovanja,« je povedala Inese Ozolina iz regijskega centra v Rigi. »Začeli smo lani spomladi, dela pa imamo precej več, kot smo pričakovali.«

Med povratniki so zlasti mlade družine, potem ko so v tujini preživele med pet in deset let. »Vračajo iz Velike Britanije, Irske, Španije, Nemčije, Švedske in Francije,« je povedala sogovornica, še nekaj posebnih primerov pa so imeli z vračajočimi iz Kitajske, Indije, Egipta ... »Največ pomoči potrebujejo pri iskanju ustreznih šol za otroke in različnih programih socialne pomoči. V Latvijo se vračajo predvsem zaradi čustvene navezanosti, saj želijo, da njihovi otroci odraščajo v domovini, a prav otroci so največji problem, saj zaradi začetnega odraščanja v tujini znajo bolje tuj jezik kot latvijščino.«

Spomenik boju za neodvisnost Latvije Foto Aljaž Vrabec
Spomenik boju za neodvisnost Latvije Foto Aljaž Vrabec

 

Latvijci nočejo beguncev


Ena od možnosti reševanja slabe demografske slike je priseljevanje ljudi iz tretjega sveta, vendar ima Latvija dva problema; prvi je nastrojenost latvijske družbe proti beguncem in drugi, da tujci v Latvijo sploh nočejo. Resda so imeli v zadnjih letih prosilce za azil iz kar 80 držav (Indija, Pakistan, Sirija, Afganistan, Rusija, Belorusija, Kuba, Gruzija …), a skoraj vsi po vrsti želijo v Nemčijo ali Skandinavijo.

»Proti beguncem so najbolj nastrojeni na podeželju, čeprav jih tam nikoli ne bodo videli, nekatere vasi bodo kmalu povsem prazne. Ker smo majhna država, je nastrojenost proti tujcem pričakovanja, a vendarle smo ravno Latvijci v preteklosti večkrat bežali zaradi vojn,« je rekla Gunta Viksne, vodja informacijskega centra za begunce Integration. »Kljub temu v zadnjih letih opažam, da je sovraštva vseeno manj kot na začetku begunske problematike.«



V organizaciji Integration pripravljajo spoznavne dogodke, da Latvijci spoznajo tujce in da tujci spoznajo Latvijce. »Integracija mora potekati v obe smeri. Nekoč smo povabili neko žensko, ki se je precej jezila nad migranti, toda ko je spoznala begunko iz Sirije, je mnenje spremenila po treh urah, saj je videla, da ima ženska iz Sirije enake sanje in potrebe kot ona,« je povedala Gunta Viksne.

Za prosilce za azil je Latvija prijazna država vsaj na pravni ravni, saj njihove prošnje obravnavajo v treh do šestih mesecih, medtem ko v Sloveniji čakajo več let. Toda latvijski strah pred tujci je povsem odveč. Po letu 2013 so obravnavali okoli 350 prošenj za azil na leto (že lani spet samo 176), v Latviji je ostalo vsega nekaj deset beguncev. »Latvije begunci sploh ne poznajo. Bili so celo primeri, ko so mislili, da so v Stockholmu, in ne v Rigi.«

_________________________________________________

evropski parlament
evropski parlament
Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.

Komentarji: