Do sredine stoletja 40 milijard evrov škode v kmetijstvu

Evropska unija zaradi tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, izgubi 6,4 odstotka letne kmetijske proizvodnje, kar znaša 28 milijard evrov. Do leta 2050 bi se te izgube lahko povzpele na 40 milijard evrov. Več kot polovico trenutnih izgub pri kmetijski pridelavi povzroči suša, je pokazala raziskava ameriške investicijske banke Morgan Stanley.

Od 28 milijard evrov letne škode v kmetijski proizvodnji se jih 17,4 milijarde nanaša na poljedelstvo, 10,9 milijarde pa na živinorejo. Suša, zmrzal, toča in obilne padavine povzročijo 80 odstotkov škode v kmetijstvu zaradi podnebnih sprememb, pri čemer največ škode prispeva suša.

Čeprav je makroekonomski učinek teh izgub razmeroma majhen – kmetijstvo predstavlja le 1,65 odstotka bruto domačega proizvoda EU –, ta odstotek prikriva velike razlike med državami članicami. Bistveno bolj ranljivi sta južna in vzhodna Evropa. V letih, ki jih zaznamujejo izjemno velike škode, bi lahko predvidene izgube v Španiji in Italiji dosegle 20 milijard evrov, ugotavlja Morgan Stanley. Manjša gospodarstva v srednji in južni Evropi bi lahko imela izgube, ki presegajo tri odstotke njihovega bruto domačega proizvoda. Poleg tega bodo v teh državah izrazitejši posredni učinki podnebnih sprememb na delavce v kmetijstvu. To denimo velja za Grčijo in Romunijo, kjer je v tem sektorju zaposlenih več kot deset odstotkov delavcev.

Največji delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu v EU imajo Latvija (4,1 odstotka), Hrvaška (3,4 odstotka) in Grčija (3,3 odstotka). Za slednjo je povprečna letna škoda zaradi vremenskih ekstremov, povezanih s podnebnimi spremembami, ocenjena na tri milijarde evrov. Samo izgube zaradi suše dosegajo 2,6 milijarde evrov na leto, po napovedih naj bi se do leta 2050 povečale za 43 odstotkov in dosegle 3,7 milijarde evrov.

Dveletna suša v Španiji je do septembra 2023 povzročila 50-odstotni izpad pridelka oljk in dvakratno zvišanje cen oljčnega olja. FOTO: Josep Lago/AFP

V Grčiji že tretji vročinski val

Grčijo, ki je lani imela najtoplejšo zimo in poletje v zgodovini meritev, je ta teden ohromil že tretji vročinski val letos, ki je zajel tudi širši Balkan. Požari so divjali v Grčiji, Turčiji, Albaniji in na Cipru, kjer se spopadajo z največjim požarom v naravi v zadnjih 50 letih. Temperature v večjem delu Grčije se ves teden gibljejo okoli 40 stopinj Celzija, povzpele so se do 45 stopinj (Patras včeraj). Grške oblasti so v popoldanskih urah odredile zaprtje akropole, največje turistične znamenitosti Aten, in prepovedale opravljanje dela med poldnevom in peto uro popoldne za gradbene delavce, kurirje in dostavljavce hrane.

Grčija, ki vsako leto privabi na desetine milijonov turistov, je od nekdaj znana po vročih in suhih poletjih. V zadnjih letih so podnebne spremembe privedle do daljših in hujših vročinskih valov ter uničujočih poplav in gozdnih požarov. Nacionalni observatorij v Atenah je nedavno opozoril, da je, ker so bile junija visoke temperature in malo padavin, skoraj vsa država kazala nadpovprečne ravni suše za ta letni čas.

Grške oblasti so v popoldanskih urah odredile zaprtje akropole, največje turistične znamenitosti Aten. FOTO: Louiza Vradi/Reuters

Polovica pitne vode se izgubi ali ukrade

Zaloge vode, iz katerih se oskrbujejo Atene, so se zmanjšale za več kot polovico v primerjavi z letom 2022, gladina vode na jezovih hidroelektrarn je padla na zgodovinsko nizko raven, zaradi česar je proizvedene manj elektrike, je grški premier Kiriakos Micotakis v sredo seznanil ministre na sestanku, namenjenem razpravi o strategiji za reševanje težav, povezanih z vodo, ki se bodo pojavile v naslednjih 30 letih. Za povečanje razpoložljivosti vode se bo Grčija osredotočila na razsoljevanje in recikliranje, vlada razmišlja tudi o črpanju vode iz številnih obalnih izvirov, so za Reuters povedali vladni predstavniki. Po besedah Micotakisa, ki se spopada z vladno krizo zaradi korupcije pri dodeljevanju kmetijskih subvencij fiktivnim kmetom, trenutno poteka več kot 1200 projektov za upravljanje vodnih virov, vključno z namakalnimi sistemi.

Grčija že mesece načrtuje združitev več sto zadolženih lokalnih javnih vodovodnih podjetij z namenom izboljšanja upravljanja vodnih virov. Po vladnih podatkih se izgubi približno polovica pitne vode zaradi puščanja vodovodnih napeljav in kraje vode, kar je skoraj dvakrat več od evropskega povprečja, ki znaša 23 odstotkov. Evropska unija je začela kampanjo za boj proti vodni krizi kot posledici podnebnih sprememb, ki po ocenah evropske komisije prizadene 38 odstotkov prebivalstva EU.

V poročilu o globalni suši v obdobju 2023–2025 so kot najbolj izpostavljene države v Sredozemlju omenjene Španija, Maroko in Turčija. Dveletna suša v Španiji je do septembra 2023 povzročila 50-odstotni izpad pridelka oljk in dvakratno zvišanje cen oljčnega olja.