Blancova za več žensk v okoljskih financah
Štiriinpetdesetletna Valižanka Amanda Blanc je močna ženska. Tako močna, da je leta 2019 že po devetih mesecih odstopila z mesta izvršne direktorice za Evropo, Srednji vzhod in Afriko v švicarski zavarovalniški skupini Zürich, ker se – tako se je govorilo neuradno – menda nista dobro razumela z izvršnim direktorjem celotne skupine Zürich Mariem Grecom.
Sama razlogov za svoj odhod ni hotela javno pojasnjevati, kar je še en dokaz njene trdnosti in moči. Da je tudi pomembno ime v britanskem zavarovalništvu, je dokazalo dvesto razgovorov, ki jih je po vrnitvi iz Švice imela z vsemi tistimi, ki so ji ponujali vodilna mesta v različnih zavarovalniških in drugih finančnih družbah v Veliki Britaniji. Na koncu je postala izvršna direktorica zavarovalnice Aviva.
Je tudi tako močna, da so jo izbrali za nepoklicno predsednico upravnega odbora valižanske ragbijske zveze, in tudi fizično dovolj močna, da v prostem času rekreativno prekolesari na stotine kilometrov sama ali na različnih kolesarskih prireditvah. Torej ni potrebovala in ne potrebuje pomoči na svoji poklicni poti in je vedno med odločevalci v svetu financ.
Toda zavedanje, da je na pomembnih položajih v finančnih dejavnostih zelo malo žensk, jo moti že od nekdaj. »Ampak nehajmo samo tožiti nad neenakostjo spolov v finančnem sektorju in preprosto storimo kaj, da se to spremeni!« je pred časom dejala za spletni portal Insuranceage. In njen prvi korak v to smer je bila ustanovitev Akcijske skupine žensk v financah za podnebje, ki se je s svojimi mnenji in priporočili prvič predstavila ta teden na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu.
Pomembne finančnice v akcijski skupini
Blancova je v tej akcijski skupini okoli sebe zbrala več pomembnih finančnic, kot je izvršna direktorica Bank of England Sarah Breeden, višja svetovalka v Svetovni banki Irina Ghaplanyan, izvršna direktorica banke NatWest Alison Rose in izvršna direktorica okoljevarstvene organizacije WWF za Veliko Britanijo Tanya Steele.
V poročilu, ki so ga prejšnji teden predstavile v Glasgowu, so opozorile, da je kar štiri petine vseh ljudi, ki so do zdaj morali zapustiti svoje domove zaradi posledic podnebnih sprememb, ženskega spola in da so v državah v razvoju ženske pogosto tiste, ki vzdržujejo družine in pridelujejo hrano za lastne potrebe. Po drugi strani pa je v vrhovih finančnih organizacij, ki bodo v prihodnjih letih razporejale in dodeljevale na milijarde evrov denarja za podnebne ukrepe, le osemnajst odstotkov žensk.
»Je tako nerazumno pričakovati več kot osemnajst odstotkov žensk v teh pomembnih organih, če upoštevamo dejstvo, da je enainpetdeset odstotkov svetovnega prebivalstva ženskega spola? V vrhovih Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in drugod bi pričakovali najmanj trideset ali več odstotkov žensk, ki bi gotovo poskrbele za pravičnejšo razdelitev denarja in vlaganje v učinkovite ukrepe,« so priporočile članice akcijske skupine.
