Brezposelnih manj kot 80.000

Iz evidence brezposelnih se je aprila izpisalo 7900 oseb, medletna brezposelnost manjša za 14 odstotkov.
Fotografija: Brezposelnost se je zmanjšala po vsej Sloveniji. FOTO: Aleš Černivec
Odpri galerijo
Brezposelnost se je zmanjšala po vsej Sloveniji. FOTO: Aleš Černivec

Konec aprila je brezposelnost v Sloveniji prvič po marcu 2009 upadla pod 80.000: na zavodu za zaposlovanje je bilo registriranih 78.555 ljudi. To je 2665 manj kot marca, na novo pa se je v evidenco vpisalo 5232 oseb.

Število registriranih brezposelnih se je v mesecu dni zmanjšalo za 3,3 odstotka, v primerjavi z aprilom lani pa za 13,8 odstotka oziroma 12.532 oseb. Večina novo prijavljenih, teh je na medletni ravni za 0,8 odstotka več, je brez dela ostala po poteku pogodbe za določen čas. Registriralo se je tudi 564 mladih po končanem šolanju ter 689 oseb, ki so brez dela ostali kot presežki oziroma zaradi stečaja podjetja.

Med brezposelnimi je tistih, ki neuspešno iščejo zaposlitev več kot leto dni skoraj 53 odstotkov. FOTO: Delo/
Med brezposelnimi je tistih, ki neuspešno iščejo zaposlitev več kot leto dni skoraj 53 odstotkov. FOTO: Delo/


Od 7897 brezposelnih, ki so bili aprila izbrisani iz evidence, se jih je zaposlilo ali samozaposlilo 6475. To je 21 odstotkov manj kot mesec pred tem ter 6,6 odstotka manj kot aprila leta 2017. To pomeni, da je zavod sam izpisal 1349 oseb oziroma 17 odstotkov vseh. V primerjavi z enakim obdobjem lani je se je ta delež zmanjšal za približno osem odstotnih točk, se je pa aprila prvič letos povišal glede na predhodni mesec. Najpogostejša razloga za ta ukrep sta kršitev obveznosti brezposelnega ter upokojitev.
 

Trajnih presežkov in stečajnikov je čedalje manj


V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je v register brezposelnih na novo prijavilo 26.841 ljudi (–10,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani), za 29,2 odstotka manj je bilo trajno presežnih delavcev ter stečajnikov, prvih iskalcev pa za 14,6 odstotka manj, medtem ko se je število tistih, ki so izgubili delo po izteku pogodbe za določen čas, zmanjšalo za 7,5 odstotka.
Na letni ravni se je brezposelnost v Ljubljani zmanjšala za 11,8 odstotka – v evidenci iskalcev je zdaj 22.934 ljudi, v Mariboru pa za 14,5 odstotka, pri čemer je brezposelnih še 10.674 oseb. V Celju, Murski Soboti, Kopru in Kranju je iskalcev med 8471 in 5053, brezposelnost pa se je v letu dni na teh območjih zmanjšala med 13,7 odstotka v Murski Soboti do 15,9 odstotka Kranju. Daleč največji upad iskalcev je bil v Trbovljah, in to za 22,8 odstotka, pri čemer je na tem območju tudi brezposelnih številčno najmanj: 2377.

Delodajalci so aprila prek zavoda za zaposlovanje najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, (589) ter zidarje, (572), voznike težkih tovornjakov (567) in natakarje (553).
 

Grenko-sladki trendi na trgu dela


Letošnje Umarjevo poročilo o razvoju kaže, da so bili v preteklih letih razveseljivi premiki proti vključujoči družbi in zmanjšanju obremenitve okolja. Oboje so pospešili ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, krepitev gospodarskega cikla in izboljšanje konkurenčnosti. Zaradi tega so dohodki prebivalstva zrasli, tveganje socialne izključenosti (ki je v Sloveniji glede na EU že sicer razmeroma nizka) pa je padlo na raven iz leta 2008. Okrevanje je zajelo večino gospodarskih dejavnosti in regij, zato se je položaj na trgu dela začel izboljševati v večini starostnih in izobrazbenih skupin prebivalstva.

Manj uspešni smo bili pri spodbujanju produktivnosti in prilagajanju demografskim spremembam; oboje po mnenju analitikov Umarja predstavlja potencialno grožnjo vzdržnosti in stabilnosti gospodarskega razvoja ter željeni blaginji prebivalstva. Na trg dela slabo vplivata visoka segmentacija mladih in skromna družbena, ekonomska ter socialna vključenost starejših.

Tako je med priporočili, povezanimi z gospodarstvom in trgom delovne sile, ključna pospešitev rasti produktivnosti, in sicer z večjimi naložbami v raziskave in razvoj, ter hitrejše prilagajanje izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam. Dostojno življenje in dolgoročno vzdržnost javnih financ pa bo moč doseči z reformiranjem sistema socialne zaščite, vseživljenjskim učenjem, zdravim načinom življenja ter prilagajanjem delovnega in življenjskega okolja.

Komentarji: