Po koncu študija so vrata v tujino široko odprta

Izobraževanje na področju lesarstva, od srednje šole do univerze, omogoča široke in raznolike možnosti zaposlitve. Veliko je praktičnega usposabljanja, tudi v podjetjih, kjer lahko dijaki in študentje že med šolanjem navežejo stik z bodočimi delodajalci. Mnogi izšolani lesarji pa se zaposlijo v družinskih podjetjih ali ustanovijo lastna.

Na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, ki deluje v okviru Šolskega centra Ljubljana, in je med desetimi največja v Sloveniji, je v tem šolskem letu vpisanih 434 dijakov. Največ, 180, jih je v triletnem programu mizar, ki je eden izmed deficitarnih poklicev v Sloveniji. V štiriletni program lesarski tehnik je vpisanih 174 dijakov, 55 jih nadaljuje šolanje v programu lesarski tehnik po sistemu 3+2, 25 dijakov pa je v dvoletnem programu obdelovalec lesa.
Še posebej iskani CNC-operaterji

Ravnateljica Majda Kanop pravi, da se v zadnjih letih število na novo vpisanih dijakov povečuje. Prav tako ponovno narašča povpraševanje po mizarjih in lesarskih tehnikih. V prejšnjem šolskem letu so razpisali en oddelek programa mizar več, tako da imajo tri oddelke, tako bo tudi v prihodnjem šolskem letu. Kar tri četrtine dijakov prejema štipendijo 100 evrov na mesec, ki jo javni sklad za razvoj kadrov in štipendije ponuja tudi za ta deficitarni poklic. Povečuje se tudi število deklet, v 2. in 3. letniku programa lesarski tehnik sta vpisani po dve, v 1. letniku pa štiri.



Zelo pomemben del je praktično usposabljanje z delom, pravi ravnateljica: »Znanja, ki jih morajo dijaki pri tem pridobiti, so do deloma predpisana, vendar delovno prakso prilagodimo panogi, v kateri dela delodajalec. Delodajalce poskušamo usmeriti v to, da bi dijak lahko videl vse, od razvoja, priprave dela, kontrole do tehnološkega procesa, skladiščenja in prodaje.«
Tudi v izobraževanju sledijo potrebam gospodarstva: »Danes je zelo pomembno poznavanje novih tehnologij, novih materialov, CNC-tehnologij in CNC-programiranja. Pomembni so računalniško konstruiranje, oblikovanje, poslovno komuniciranje in marketing. Petina izobraževalnega programa oblikujemo šole v sodelovanju z lokalnim okoljem, kar pomeni, da skupaj s podjetji določimo cilje in vsebine, ki jim prinašajo dodano vrednost.«

Po končanem izobraževanju se lahko dijaki zaposlijo na širokem področju lesarstva: od žagarstva, pohištvene in industrije stavbnega pohištva, lesnih tvoriv, lepljenih lesenih nosilcev, proizvodnje furnirja, izdelovanja lesenih montažnih hiš, lesarskega inženiringa, ladjedelništva, proizvodnje specialnih strojev za proizvodnjo lesa itd. Še posebej iskani so CNC-operaterji. Lesarskim tehnikom poklicna matura razgrinja paleto novih možnosti za nadaljevanje študija v vseh višje- ter visokošolskih študijskih programih lesarstva, arhitekture, oblikovanja, gozdarstva, ekonomije. Mogoč je tudi univerzitetni študij, a je treba prej opraviti še izpit iz enega maturitetnega predmeta.

Dveletni višješolski programi

Na višjo strokovno šolo v okviru Lesarske šole Maribor, ki izobražuje v dveh dveletnih višješolskih programih – lesarstvo in oblikovanje materialov –, je v preteklosti največ študentov prihajalo iz srednjih lesarskih šol, v zadnjih letih pa jih več prihaja z gimnazij in iz drugih srednjih šol, pravi ravnatelj Miroslav Novak: »Največ se jih odloči za program lesarstvo, ki prinaša naziv inženir lesarstva, ker je tudi potreba gospodarstva po tem profilu čedalje večja. Program oblikovanje materialov, ki prinaša naziv inženir oblikovanja, pa usposablja za praktično delo z materiali in pridobivanje veščin v lastnih delavnicah. Vpisujejo se študenti, ki imajo željo po umetniškem ustvarjanju, je pa tudi dobra odskočna deska za nadaljevanje študija na umetniško usmerjenih fakultetah.«

Študentje imajo tudi 20 tednov praktičnega izobraževanja v podjetjih, kjer je možnost poznejše zaposlitve: »Tudi tuja podjetja so zaznala kakovost naših diplomantov, saj z lahkoto dobijo zaposlitev v tujini, in to postaja čedalje pogostejša praksa,« pravi Novak.

Nove tehnologije in inovativna uporaba lesa

Oddelek za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti na prvi stopnji ponuja dva programa: triletni univerzitetni študijski program lesarstvo in triletni visokošolski strokovni študijski program lesarsko inženirstvo; na drugi stopnji bolonjski magistrski študij in na tretji doktorat. Interes za študij lesarstva je zadnja leta precej konstanten, pravi prodekan Milan Šernek.
Na visokošolski strokovni študij se na leto vpiše približno 60 študentov, največ z lesarskih srednjih tehniških šol in gimnazij, na univerzitetni pa okoli 25, prevladujejo gimnazijci, med njimi tudi zlati maturanti. Kot pravi prodekan, se tudi število diplomantov povečuje, pred leti je bilo namreč veliko fiktivnega vpisa. Ocenjuje, da vpis sicer ustreza potrebam gospodarstva, a študij konča bistveno manj študentov, kot se jih vpiše.

Najslabši vpis je bil pred šestimi leti v času globoke gospodarske krize, ko je bilo v prvem letniku univerzitetnega študija vpisanih samo 11 študentov, ugotavlja Šernek: »V lesarstvu sicer nimamo več velikih industrijskih obratov, imamo pa vse več manjših in srednje velikih podjetij, ki za doseganje ambicioznih ciljev spet potrebujejo ustrezno izobražene strokovnjake lesarstva.« 
Pravi, da je v lesarstvu veliko novosti: »Razvijamo nove tehnologije predelave lesa in iščemo inovativne načine njegove uporabe. Vse bolj je razširjena lesena gradnja in z njo povezan razvoj novih lesnih kompozitov, obdelava lesa z računalniško vodenimi stroji in roboti, različni načini modifikacije in zaščite lesa, uvajanje nanotehnologije v lesarstvo in pridobivanje nanoceluloze iz lesa, utekočinjanje lesa in pridobivanje ekoloških premazov ali lepil iz njega, 3D-tiskanje z mešanicami polimerov in lesnega prahu. V ospredje prihaja oblikovanje unikatnih izdelkov iz lesa.«