V Sloveniji se bo spremenila polovica delovnih mest
Naš trg dela je zaradi avtomatizacije med najbolj izpostavljenimi v OECD.
Odpri galerijo
Naprave za avtomatsko prijavo potnikov na enem od singapurskih letališč.
Leta 2030 bodo v spletnih učilnicah namesto profesorjev znanje posredovali roboti, študenti pa se bodo od njih učili desetkrat hitreje kot danes, napoveduje futurist Thomas Frey, ki vodi DaVincijev inštitut v Koloradu, pred tem pa je bil 15 let inženir v IBM. Izobraževanje je ena najhitreje rastočih panog in po njegovem mnenju se bo čez 12 let prav s tem ukvarjalo največje tehnološko podjetje na svetu, ki danes še sploh ne obstaja.
Na Japonskem robote že vključujejo na različna področja, kjer zapolnjujejo pomanjkanje delavcev. Leta 2015 so odprli prvi Čuden hotel, kjer goste v recepciji sprejema robot, ti jim tudi pomagajo nositi prtljago v sobe, čistijo okna, sesajo. Za približno 100-sobni hotel skrbi 140 robotov in sedem ljudi.
V eni od bolnišnic na Kitajskem pomanjkanje zdravnikov v hitro starajoči se družbi rešujejo tako, da jim pri postavljanju prvih diagnoz pomaga umetna inteligenca. Pacienti prek aplikacije odgovorijo na številna vprašanja, na podlagi odgovorov jim robot svetuje, katerega specialista naj obiščejo. Robot o bolezni sklepa na podlagi baze podatkov iz 300 milijonov zdravstvenih kartotek.
Na Japonskem roboti pomagajo tudi v domovih za ostarele, predvsem jim delajo družbo: Pepper je humanoid, ki vodi telesno vadbo, njegov soimenjak pa dela v verigi restavracij s hitro hrano, kjer pobere naročilo, gostom postreže, pri njem tudi lahko poravnajo račun s kartico.
Res je, da roboti prevzemajo določena dela, a kot kažejo najnovejše raziskave, digitalizacija in robotizacija vendarle ne bosta tako močno vplivali na delovna mesta, kot je kazalo pred nekaj leti. Prve raziskave profesorjev z oxfordske univerze leta 2013 so kazale, da bi lahko bilo ogroženih kar 47 odstotkov delavcev.
Ko so kasneje raziskavo izpopolnili z analizo trgov zunaj ZDA, so bili rezultati še vedno zelo negativni, a veliko bolj spodbudni in se ujemajo z napovedmi drugih raziskav: zaradi avtomatizacije bo do leta 2030 ranljivih petino delovnih mest. Najnovejši dokument, ki ga je na to temo izdala OECD po analizi razmer v 32 državah, kaže na ogroženost 14 odstotkov zaposlitev, še 32 odstotkov pa naj bi se jih zaradi avtomatizacije zelo spremenilo.
Največjemu tveganju so na splošno izpostavljena rutinska dela, za katera ni potrebnih veliko veščin in so praviloma tudi slabše plačana. Nikakor ne bodo izginila vsa dela, ki jih je mogoče avtomatizirati, pojavljali pa se bodo novi poklici, zato je verjetno, da se bo zaposlenost večala.
Razlike med državami pa so precejšnje. Tako v OECD z več kot 70-odstotno verjetnostjo napovedujejo, da je Slovenija med vsemi analiziranimi državami s 23 odstotki tveganih delovnih mest takoj za Slovaško, kjer jih je 33 odstotkov, na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Koreji jih je približno pet odstotkov.
V Sloveniji bo poleg tega še 25 odstotkov delovnih mest izpostavljenih velikim spremembam. Skupaj bo spremembe torej verjetno občutila polovica zaposlenih, delež je večji le v sedmih državah. Ob tem podpovprečno malo časa namenjamo dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem v povezavi z delom. V letu pred anketiranjem je bilo vključenih manj kot 40 odstotkov delavcev, med nižje kvalificiranimi pa samo 20 odstotkov.
Za 100-sobni hotel skrbi 140 robotov in sedem ljudi
Na Japonskem robote že vključujejo na različna področja, kjer zapolnjujejo pomanjkanje delavcev. Leta 2015 so odprli prvi Čuden hotel, kjer goste v recepciji sprejema robot, ti jim tudi pomagajo nositi prtljago v sobe, čistijo okna, sesajo. Za približno 100-sobni hotel skrbi 140 robotov in sedem ljudi.
Delo dobi: načrtovalec prometa v vesolju
Digitalizacija za trg dela ni le grožnja, je tudi priložnost
Digitalizacija za trg dela ni le grožnja, je tudi priložnost
V eni od bolnišnic na Kitajskem pomanjkanje zdravnikov v hitro starajoči se družbi rešujejo tako, da jim pri postavljanju prvih diagnoz pomaga umetna inteligenca. Pacienti prek aplikacije odgovorijo na številna vprašanja, na podlagi odgovorov jim robot svetuje, katerega specialista naj obiščejo. Robot o bolezni sklepa na podlagi baze podatkov iz 300 milijonov zdravstvenih kartotek.
Na Japonskem roboti pomagajo tudi v domovih za ostarele, predvsem jim delajo družbo: Pepper je humanoid, ki vodi telesno vadbo, njegov soimenjak pa dela v verigi restavracij s hitro hrano, kjer pobere naročilo, gostom postreže, pri njem tudi lahko poravnajo račun s kartico.
Ocene o vplivu na trg dela so bile pretirane
Res je, da roboti prevzemajo določena dela, a kot kažejo najnovejše raziskave, digitalizacija in robotizacija vendarle ne bosta tako močno vplivali na delovna mesta, kot je kazalo pred nekaj leti. Prve raziskave profesorjev z oxfordske univerze leta 2013 so kazale, da bi lahko bilo ogroženih kar 47 odstotkov delavcev.
Ko so kasneje raziskavo izpopolnili z analizo trgov zunaj ZDA, so bili rezultati še vedno zelo negativni, a veliko bolj spodbudni in se ujemajo z napovedmi drugih raziskav: zaradi avtomatizacije bo do leta 2030 ranljivih petino delovnih mest. Najnovejši dokument, ki ga je na to temo izdala OECD po analizi razmer v 32 državah, kaže na ogroženost 14 odstotkov zaposlitev, še 32 odstotkov pa naj bi se jih zaradi avtomatizacije zelo spremenilo.
Največjemu tveganju so na splošno izpostavljena rutinska dela, za katera ni potrebnih veliko veščin in so praviloma tudi slabše plačana. Nikakor ne bodo izginila vsa dela, ki jih je mogoče avtomatizirati, pojavljali pa se bodo novi poklici, zato je verjetno, da se bo zaposlenost večala.
Slovenija potrebuje več vetra
Razlike med državami pa so precejšnje. Tako v OECD z več kot 70-odstotno verjetnostjo napovedujejo, da je Slovenija med vsemi analiziranimi državami s 23 odstotki tveganih delovnih mest takoj za Slovaško, kjer jih je 33 odstotkov, na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Koreji jih je približno pet odstotkov.
Največjemu tveganju so izpostavljena dela v proizvodnji in kmetijstvu.
V Sloveniji bo poleg tega še 25 odstotkov delovnih mest izpostavljenih velikim spremembam. Skupaj bo spremembe torej verjetno občutila polovica zaposlenih, delež je večji le v sedmih državah. Ob tem podpovprečno malo časa namenjamo dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem v povezavi z delom. V letu pred anketiranjem je bilo vključenih manj kot 40 odstotkov delavcev, med nižje kvalificiranimi pa samo 20 odstotkov.
