Ob njem pojemo, pijemo in žalujemo ...

Lokalnemu zdravniku so v gostilno vlomili tatovi in mu ukradli ves pršut. Nihče ni niti zares vedel, koliko jih je bilo. Za seboj so pustili samo sporočilo: »Ljudstvo je dalo – ljudstvo je vzelo.« Čeprav se posmehuje zdravnikom, ki radi sprejemajo darila, kar je v našem sistemu precej razširjena, celo običajna praksa, ta šala po drugi strani slavi njegovo veličanstvo – pršut. Brez njega ni pravega darila, da ne rečemo podkupnine, ne poroke, krsta ali birme, pa tudi sedmine ne. Ob njem ljudje pojejo, pijejo in žalujejo in gorje gostitelju, ki nepričakovanemu gostu nima za ponuditi kozarca vina, kakšne rezine pršuta in kruha.

Kaj je Dalmacija brez pršuta? Podobno kot, bog ne daj, brez morja in Hajduka. Po trenutnih ocenah jih je približno pol milijona, do konca leta pa čisto vsakega čaka enaka usoda. Brez sledu bodo izginili pred Dalmatinci in njihovimi gosti, oboroženimi z ostrimi noži. Zamenjali jih bodo novi.

Preverite celotno zgodbo o varuhih dalmatinske delicije.