Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Next

Delnice v Zagrebu dražje kot v Ljubljani

Privatizacija podjetij v večinski državni lasti in davčne olajšave bi spodbudile nova podjetjah kotaciji na borzi
Hrvaška, Zagreb, 01.10.2015. Logotip Zagrebške borze. [avtor:Vukelič Ljubo] Foto Ljubo Vukelič/delo Vukelič Ljubo
Hrvaška, Zagreb, 01.10.2015. Logotip Zagrebške borze. [avtor:Vukelič Ljubo] Foto Ljubo Vukelič/delo Vukelič Ljubo
3. 11. 2023 | 16:03
20. 11. 2023 | 12:38
11:54

Vrednost delnic, ki kotirajo na zagrebški borzi, znaša 17,8 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot v Ljubljani. Toda glavnina kotirajočih družb je močno lastniško konsolidiranih in le štiri družbe imajo tržno kapitalizacijo, večjo od milijarde evrov. V nasprotju z Ljubljano, kjer je največje zanimanje za zavarovalnici, banko in farmacevta, je v Zagrebu poudarek na turizmu in živilski industriji.

Zaradi lastniške konsolidacije ni presenetljivo, da je bil obseg sklenjenih poslov z delnicami na zagrebški borzi v prvih devetih mesecih zgolj 228 milijonov evrov, kar je pet milijonov evrov manj kot na ljubljanski. Manjša je tudi povprečna vrednost posameznega posla, ki znaša dobrih 3900 evrov. V Ljubljani se sklene manj poslov, ki pa so pa precej večji, čeprav je trgovanje tudi tu še vedno razdrobljeno, likvidnost pa skromna. Povprečna vrednost posla znaša nekoliko manj kot 8600 evrov.

Delnice v Zagrebu so, sodeč po kazalnikih, dražje kot v Ljubljani. Na ljubljanski borzi večina tečajev ne dosega knjigovodske vrednosti, na zagrebški borzi pa bolj zanimive naložbe kotirajo okoli 1,5-kratnika knjigovodske vrednosti. Pri tem je tudi donos kapitala v povprečju nižji od družb v Ljubljani. Seveda pa je treba opozoriti, da so dejavnosti družb na zagrebški borzi drugačne kot na ljubljanski. Kljub temu je mogoče višjo vrednost delnic v Zagrebu vsaj delno mogoče pripisati hrvaški pokojninski zakonodaji, ki spodbuja kapitalska vlaganja. Tudi letošnja rast borznega indeksa v Zagrebu je večja in v prvih treh četrtletjih znaša zajetnih 23 odstotkov. Vendar je letošnje različno gibanje borznih indeksov predvsem posledica poplav, ki so Slovenijo prizadele avgusta.

HT donosnejši kot Telekom Slovenije

Obema borzama je skupen nacionalni telekomunikacijskih operater. Hrvatski Telekom (HT) je po prihodkih približno polovico večji od Telekoma Slovenije, a ga vlagatelji precej bolje cenijo kot slovenskega konkurenta. Borzna vrednost namreč presega dve milijardi evrov, kar je šestkrat več od Telekoma Slovenije. HT, ki je v 53-odstotni lasti nemškega telekomunikacijskega velikana Deutsche Telekom, ima 2,5-krat več kapitala kot Telekom Slovenije. Kljub manjšemu finančnemu vzvodu pa ima nekoliko večji donos kapitala. HT je v prvem letošnjem polletju prihodke povečal za šest odstotkov, čisti dobiček pa je medletno zrasel za kar 34 odstotkov. To je za dobro desetino v treh četrtletjih zvišalo tudi ceno delnic. K temu je treba dodati še dividendo. Podobno kot v Sloveniji tudi delnice hrvaških podjetij zagotavljajo zanimive dividendne donose. V primeru HT ta znaša dobre štiri odstotke. Verjetno tudi zaradi stabilne dividende politike so vlagatelji za delnico pripravljeni odšteti kar 21 dobičkov na delnico (P/E), borzna cena pa presega knjigovodsko vrednost delnic.

Skok prihodkov v turizmu

Najbolj prepoznavne naložbe spadajo v skupino turističnih podjetij, v kateri so največji Valamar, Maistra in Plava Laguna. Vsa tri podjetja so lastniško konsolidirana, kar velja tudi še za manjše turistične družbe, ki kotirajo na zagrebški borzi. Še najmanjšo lastniško koncentracijo ima Valamar, ki je v 40-odstotni lasti avstrijskih vlagateljev. Vsem je letos skupna močna rast prihodkov v prvem polletju. Polletni rezultati turističnih družb sicer kažejo učinek predsezone, saj glavnino prihodkov ustvarijo v poletnih mesecih.

Valamar je v prvem letošnjem polletju prihodke povečal za 19 odstotkov, tako da so presegli sto milijonov evrov. Kljub temu je polletna izguba, ta je zaradi sezonske narave poslovanja pričakovana, le malenkost manjša kot lani. Valamar je v zadnjih 12 mesecih, torej letos in v drugem lanskem polletju ustvaril okoli 18 milijonov evrov čistega dobička. Skupina upravlja hotele in kampe v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku, na otokih Rab, Krk in Hvar ter v avstrijskem smučarskem središču Obertauern. V zadnjih dvanajstih mesecih je Valamar ustvaril nekoliko manj kot petodstotni donos kapitala, delnice pa kotirajo pri skoraj 30 dobičkih na delnico. Vlagatelje, kot kaže, privlačijo predvsem dividenda, ki prinaša približno petodstotni donos, ter načrti družbe.

Drugo največje turistično podjetje je finančni holding Adris, ki je 90-odstotni lastnik Maistre. Družba je lastnik hotelov v Rovinju, Vrsarju, Dubrovniku in Zagrebu. Po prihodkih je približno četrtino manjša kot Valemar. Tudi delnice Maistre kotirajo na zagrebški borzi. A Adris, ki se je v finančni holding preoblikoval po izstopu iz tobačne dejavnosti, je precej bolj znan po prevzemu največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje. Zdaj je lastnik dobrih dveh tretjin največje hrvaške zavarovalnice, še 30 odstotkov je v hrvaški državni lasti. Croatia Osiguranje je po zavarovalnih prihodkih za približno tretjino manjša od druge največje slovenske zavarovalnice Save Re in je v prvem polletju zbrala 220 milijonov evrov zavarovalnih prihodkov.

Adris je tudi eden večjih hrvaških prodajalcev rib z družbo Cromaris in lastnik nepremičnin, ki jih upravlja pod okriljem družbe Abilia. Največji lastnik Adrisa je Ante Vlahović. Zaradi razpršenih naložb je poslovanje Adrisa težko realno ovrednotiti in primerjati s podobnimi družbami. Borzna cena predstavlja okoli 40 odstotkov knjigovodske vrednosti. Delničarji so letos prejeli 2,5 evra dividende na delnico, kar pri sedanjem tečaju predstavlja okoli triodstotni dividendni donos. Delnica Adrisa so med redkimi, ki kotirajo opazno pod knjigovodsko vrednostjo, vendar pa cena ustreza pričakovanim donosom.

Po prihodkih tretja največja turistična skupina je Plava Laguna, ki je v 85-odstotni lasti holdinga Adriatic, v ozadju katerega je v Čilu živeča hrvaška družina Lukšić, ki velja za najpremožnejšo družino v Južni Ameriki. Družina je lastnik tudi vseh prednostnih delnic Plave Lagune. To poreško turistično podjetje je v prvem polletju prihodke povečalo za 37 odstotkov in je eno redkih, ki je tudi zunaj turistične sezone poslovalo z dobičkom. Zaradi lastniške koncentracije je trgovanja
z delnicami sicer zelo malo.

Podravkin prodor v vzhodni Evropi

Druga skupina podjetij deluje na živilskem področju, kjer sta največji Podravka in holding Atlantic. Borzna vrednost Podravke presega milijardo evrov, je pa v 75-odstotni lasti Hrvaške in hrvaških državnih pokojninskih skladov. Družba je v prvem polletju prihodke povečala za osem odstotkov, čisti dobiček pa se je skoraj podvojil. Čeprav je skupina povečala prodajo v večini segmentov, je rast pretežno posledica skoka prodaje farmacevtskih izdelkov v vzhodni Evropi (hčerinska družba Belupo izdeluje kreme za kožna obolenja in zdravila za prehladna obolenja). Donos kapitala je znašal kar 12 odstotkov. Tudi zato delnice kotirajo pri skoraj dvakratniku knjigovodske vrednosti in 15-kratniku dobička na delnico. Zadnje dividenda ponuja zgolj dvoodstotni donos, a pri takšni rasti dobička bo naslednje izplačilo verjetno precej višje. Podravka je v Sloveniji lastnica Žita in Gorenjke, ima pa tudi blagovno znamko 1001 cvet ter Šumi. Kupci jo poznamo po začimbni mešanici Vegeta in živilskega izdelka Čokolino. Proizvodnjo Žita so optimirali, poslovno nepotrebne lokacije pa prodali.

Emil Tedeschi je predsednik uprave Atlantic Grupa, katere vrednost delnic je letos zrasla za več kot petino. FOTO: Jure Eržen/Delo
Emil Tedeschi je predsednik uprave Atlantic Grupa, katere vrednost delnic je letos zrasla za več kot petino. FOTO: Jure Eržen/Delo
Tudi Atlantic Grupa je v Sloveniji dobro znana, saj je lastnica Kolinske. Borzna vrednost holdinga, ki ga lastniško obvladuje družina Tedeschi, znaša 720 milijonov evrov. Prodajalec paštete Argeta, mineralne vode Donat, napitka Cedevita in kave Barcaffe je v prvem polletju prihodke povečal za 15 odstotkov, vendar je bil polletni dobiček pet odstotkov nižji od lanskega dosežka v istem obdobju. Glede na letos izplačano dividendo znaša dividendni donos razmeroma skromna dva odstotka. Zato pa se je cena delnic letos zvišala za več kot petino.

Ne gre pa vsem hrvaškim borznim družbam letos tako dobro. Ladijski prevoznik Atlantska plovidba, ki se je specializirala za prevoz razsutih tovorov, so se letos prihodki za polovico znižali, kar je družbo potisnilo v polletno izgubo. Vseeno so bile delnice ob zaključku tretjega četrtletja šest odstotkov višje kot na začetku leta. 
Med prepoznavnejšimi družbami je letos padla cena le delnicam družbe Ericsson Nikola Tesla. Kot je že iz imena razvidno, je družba v polovični lasti švedskega razvijalca naprav na področju elektronike. Družbi so se v prvem polletju prihodki znižali za dva odstotka, čisti dobiček pa se je zvišal za kar 30 odstotkov. Ericsson Nikola Tesla je, sodeč po razkritjih, močno vpet v razvoj hrvaškega telekomunikacijskega omrežja. Na področju IT-storitev je treba omeniti še programersko podjetje Span, katerega tržna kapitalizacija sicer znaša zgolj okoli sto milijonov evrov. Vseeno pa je majhna družba popestrila dogajanje na zagrebški borzi, delnice so namreč med bolj trgovanimi. Tečaj se je letos zvišal za več kot 40 odstotkov.

Po tržni kapitalizaciji največji družbi zagrebške borze sta Zagrebačka banka in Ina, ki imata tržni kapitalizaciji večji od štirih milijard evrov. Toda največja hrvaška banka je v kar 96-odstotni lasti italijanske bančne skupine UniCredit. Lastništvo Ine pa je razdeljeno na madžarski Mol (49 odstotkov lastništva) in Hrvaško (45 odstotkov).

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine