Skupaj so oživili sedem gradov na obeh straneh meje
Izkušeni popotnik Gregor Födransperg - Fedr je v turizem vpet že desetletja. Med enim od svojih potovanj po svetu je osem mesecev živel v Gvatemali, kjer je prostovoljno delal kot vodič v okviru organizacije Quetzaltrekkers, ki s ponudbo trekinga po gvatemalskem višavju in vzponov na najvišje vulkane Srednje Amerike zbira sredstva za pomoč otrokom z ulice. Leta 2001 je kot prvi Slovenec prehodil 4220 kilometrov od mehiške do kanadske meje, čez zvezne države Kalifornijo, Oregon in Washington.
Prometna nesreča mu je po enem letu in 8182 prevoženih kilometrih prekinila načrtovano kolesarsko potovanje okoli Sredozemlja v smeri urinega kazalca. Dve leti pozneje je uspešno prekolesaril pot od skrajnega juga Afrike do Kilimandžara, na katerega se je seveda povzpel peš.
Kot navdušeni popotnik je Gregor Födransperg ustanovil in vodi podjetje ter blagovno znamko Slovenia Explorer, ki turistom, posameznikom in skupinam, predvsem z druge strani Atlantika, po želji pripravlja turistične pakete, izlete in vodene oglede. V svoji vlogi lastnika in direktorja butičnega turističnega podjetja je živa priča turističnemu razvoju Slovenije in predvsem Ljubljane.
Tako kot je hkrati z rastjo turizma rastel tudi njegov Slovenia Explorer, se je s pandemijo covida-19 in nenadno smrtjo turizma tudi zanj začelo mučno obdobje zaprtja družbe. Podobno kot drugi v tej panogi je moral loviti vsako najmanjšo priložnost za preživetje. V obdobju zaprtja družbe mu je Međimursko veleučilište kot predstavniku gospodarstva, ki odlično razume potrebe turistov in turističnih ponudnikov, omogočilo sodelovanje v medregionalnem projektu Living Castles.
»Zamislili smo si, da bi gostom predstavili idejo, kako kakovostno preživeti dva ali tri dni zunaj najbolj uhojenih turističnih poti. Poleg sedmih gradov ter druge kulturne in zgodovinske dediščine smo jim predstavili kulinarično bogastvo, širok razpon namestitev in preostala turistična doživetja v regiji,« pojasnjuje Ljubljančan Gregor Födransperg.
V nasprotju s Hrvaško pride v tranzitno Slovenijo malokateri turist za štirinajst dni, čeprav je sogovornik prepričan, da bi bilo s primerno ponudbo tudi v Sloveniji mogoče turiste zadržati dlje časa kot zgolj nekaj dni. Turistični organizaciji Slovenije in Hrvaške sta spoznali, da je skupna promocija ponudbe dveh držav na bolj oddaljenih trgih je racionalna odločitev, ne zgolj zaradi znižanja stroškov promocije, ampak tudi zato, ker dve sosednji državi, ki nista zelo veliki, za večino gostov z oddaljenih trgov na daljših potovanjih predstavljata eno destinacijo.
»Predstavljajte si ameriške turiste z velikih potniških ladij, ki jih za en dan odložijo v Benetkah in jih nato peljejo na različne izlete na sever Italije in v Slovenijo, drugi dan pa so z ladjo že v Dubrovniku in tretji dan v Mostarju. Koliko je med njimi takih, ki po koncu počitnic vedo, v kateri državi so kaj videli?« se sprašuje Födransperg.
Prav zato in ker se zaveda, da Hrvaška turistom lahko veliko ponudi tudi zunaj klasične turistične ponudbe jadranske obale in otokov, se je Fedru zdela imenitna zamisel, da bi sodeloval pri razvoju produkta, ki bo pomagal promovirati štiri gradove na Hrvaškem in tri v Sloveniji.
»Tudi če kdo ni najbolj strasten navdušenec nad gradovi, lahko v treh dneh vidi veliko zanimivega. Oglede bi bilo sicer mogoče opraviti tudi v dveh dneh, a optimalno je za to krožno pot imeti na voljo tri dni,« pravi sogovornik. Kot predstavnik gospodarstva je skupini partnerjev pomagal s svojim razumevanjem trga in praktičnimi izkušnjami s terena. »Pomagali smo predvsem pri razvoju logističnega dela turističnega produkta ter pri promociji in doseganju ciljnih skupin,« pravi Födransperg.
Ključni cilji projekta so bili:
– povečati število obiskovalcev na podlagi kulturnih in naravnih znamenitosti ter drugih zanimivosti;
– zagotoviti majhne naložbe v infrastrukturo, namenjeno obiskovalcem, in ohranjati naravno in kulturno dediščino;
– ponuditi nove ali izboljšane čezmejne proizvode in trajnostne turistične destinacije integrirane naravne ali kulturne dediščine;
– zaposliti osebe, vključene v dejavnosti, ki povečujejo kapacitete za raziskave, razvoj in inovacije.
O napredku in izvajanju projekta so morali poročati na pol leta, vložena sredstva pa so dobivali tudi s polletnim zamikom. V času zaprtja družbe med pandemijo se je zalaganje razvoja projekta z lastnimi sredstvi nekajkrat izkazalo kot velika težava, kar pa se ob normalnem delovanju podjetja ne bi zgodilo.
Tako kot so predvideli v analizah trga, ki so bile sestavni del projekta, je krožna pot med gradovi najbolj zanimiva za domače goste in goste iz sosednjih držav, torej Avstrije, Italije, Srbije in drugih držav nekdanje Jugoslavije.
Interaktivni pripomočki in sodobna IT-oprema v gradovih gostom olajšajo spoznavanje življenja graščakov v starih časih, Födransperg pa verjame, da je ponudba pripravljena tako, da se za vsakega člana družine zlahka najde kaj v vsakem od sedmih gradov. Če zmorejo Bavarci, Čehi in Nemci, ni razloga, da s ponudbo krožne poti med gradovi ne bi uspelo turistov prepričati tudi Hrvatom in Slovencem, meni sogovornik.
»Poleg Istre in Dalmacije povprečni slovenski turist pozna še Zagreb. Povsem neupravičeno prezrti pa so drugi deli Hrvaške, že od zagrebškega zaledja dalje. To, da se je Hrvaška turistična skupnost odločila spodbujati razvoj ponudbe v teh delih države, je zelo smiselna in obetavna poteza.«
