Bančni sistem z dobičkom, a z manj posojili podjetjem
Banke so v prvem četrtletju tudi na račun sproščanja slabitev in rezervacij dosegle 104,6 milijona evrov dobička, polovico več kot v enakem obdobju leta 2020.
Odpri galerijo
Pri posojilih podjetjem pa se je negativna rast še nekoliko poglobila, ugotavljajo v Banki Slovenije. Obseg kreditov podjetjem je namreč konec marca znašal devet milijard 19 milijonov evrov, kar je 3,6 odstotka manj kot marca lani. FOTO: Leon Vidic/delo
Slovenske banke so v letošnjem prvem četrtletju tudi na račun neto sproščanja slabitev in rezervacij dosegle 104,6 milijona evrov dobička pred davki, kar je dobro polovico več, kot v enakem obdobju lanskega leta, kažejo podatki Banke Slovenije.
Bilančna vsota bančnega sistema se je medletno zvišala za dobrih devet odstotkov in je konec marca presegla 46 milijard evrov. Glavni vzrok za to je na pasivni strani bančnih bilanc, pri naraščajočih vlogah gospodinjstev, ki so konec marca presegle 23 milijard evrov in so bile skoraj 12 odstotkov višje kot leto prej. Povečujejo se tudi vloge podjetij.
Na aktivni strani bančnih bilanc so marca porasla posojila gospodinjstvom, predvsem stanovanjska, medtem ko se je upad potrošniških posojil medletno nekoliko upočasnil. Pri posojilih podjetjem pa se je negativna rast še nekoliko poglobila, ugotavljajo v Banki Slovenije. Obseg kreditov podjetjem je namreč konec marca znašal devet milijard 19 milijonov evrov, kar je 3,6 odstotka manj kot marca lani. Med naložbami bank pa so se marca najbolj povečale terjatve bank do centralne banke in vpogledne vloge pri bankah.
Deleži nedonosnih izpostavljenosti so se marca ohranili na nizki ravni, medtem ko se deleži s povečanim kreditnim tveganjem povečujejo pri z epidemijo najbolj prizadetih skupinah komitentov. Rast nedonosnih izpostavljenosti se je nadaljevala le v gostinstvu, kjer je delež dosegel 11,2 odstotka, oziroma za skoraj tri odstotne točke več kot ob začetku epidemije, delež terjatev s povečanim kreditnim tveganjem pa je bil v gostinstvu skoraj polovičen. Le nekoliko nižji je bil ta delež pri podjetjih s področja rekreacije, kulture in razvedrilnih dejavnosti, še ugotavlja BS. Povečujejo se tudi tveganje izpostavljenosti pri obrtnikih in potrošniških posojilih.
Slovenski bančni sistem kot celota je sicer ohranil razmeroma visoko donosnost na kapital, ki je na letni ravni dosegala 9,1 odstotka. Sicer pa so se nadaljevali trendi iz preteklih let. Neto obrestni dohodki so bili za dobrih sedem odstotkov nižji od lanskih v primerljivem času, neto obrestna marža, izračunana za zadnje enoletno obdobje, se je znižala na vsega 1,51 odstotka. Po drugi strani pa so se krepko povečali ne obrestni prihodki bank, vključno z neto odpravninami.
Bilančna vsota bančnega sistema se je medletno zvišala za dobrih devet odstotkov in je konec marca presegla 46 milijard evrov. Glavni vzrok za to je na pasivni strani bančnih bilanc, pri naraščajočih vlogah gospodinjstev, ki so konec marca presegle 23 milijard evrov in so bile skoraj 12 odstotkov višje kot leto prej. Povečujejo se tudi vloge podjetij.
Na aktivni strani bančnih bilanc so marca porasla posojila gospodinjstvom, predvsem stanovanjska, medtem ko se je upad potrošniških posojil medletno nekoliko upočasnil. Pri posojilih podjetjem pa se je negativna rast še nekoliko poglobila, ugotavljajo v Banki Slovenije. Obseg kreditov podjetjem je namreč konec marca znašal devet milijard 19 milijonov evrov, kar je 3,6 odstotka manj kot marca lani. Med naložbami bank pa so se marca najbolj povečale terjatve bank do centralne banke in vpogledne vloge pri bankah.
Deleži nedonosnih izpostavljenosti so se marca ohranili na nizki ravni, medtem ko se deleži s povečanim kreditnim tveganjem povečujejo pri z epidemijo najbolj prizadetih skupinah komitentov. Rast nedonosnih izpostavljenosti se je nadaljevala le v gostinstvu, kjer je delež dosegel 11,2 odstotka, oziroma za skoraj tri odstotne točke več kot ob začetku epidemije, delež terjatev s povečanim kreditnim tveganjem pa je bil v gostinstvu skoraj polovičen. Le nekoliko nižji je bil ta delež pri podjetjih s področja rekreacije, kulture in razvedrilnih dejavnosti, še ugotavlja BS. Povečujejo se tudi tveganje izpostavljenosti pri obrtnikih in potrošniških posojilih.
Slovenski bančni sistem kot celota je sicer ohranil razmeroma visoko donosnost na kapital, ki je na letni ravni dosegala 9,1 odstotka. Sicer pa so se nadaljevali trendi iz preteklih let. Neto obrestni dohodki so bili za dobrih sedem odstotkov nižji od lanskih v primerljivem času, neto obrestna marža, izračunana za zadnje enoletno obdobje, se je znižala na vsega 1,51 odstotka. Po drugi strani pa so se krepko povečali ne obrestni prihodki bank, vključno z neto odpravninami.
