Banke bodo sobivale s fin-techi, šuštenje bankovcev pa bo redkost
Na konferenci Novi izzivi 2019 so govorili o digitalizaciji plačilnih storitev in novih rešitvah za pametna mesta.
Odpri galerijo
Če že denarnica, bodo v njej kartice, ne pa gotovina. FOTO Tomi Lombar/Delo
Brdo – Življenje brez denarnice postaja nova realnost, mobilni telefon pa spremljevalec, ki nosi in ponuja domala vse, kar sodobni človek potrebuje. Nove tehnologije in digitalizacija, ki prežema vse pore življenja, navdihujejo finančna tehnološka podjetja, da razvijajo napredne možnosti plačevanja in skupaj z bankami odpirajo povsem novo poglavje na področju plačilnega prometa.
O tem, kakšni so trendi, priložnosti, nevarnosti, zahteve deležnikov, kaj pričakujejo uporabniki, kako se na nove okoliščine odziva regulator, kako jih vidijo banke, ki so bile še donedavna edine ponudnice plačilnih storitev, je tekla beseda na 3. letni konferenci Novi izzivi 2019 na Brdu pri Kranju v organizaciji Uradnega lista.
Uvodna razprava o načinih plačevanja je bila podlaga za ključno temo konference, namenjeno predstavnikom lokalnih skupnosti, javnih ustanov in potrošniških organizacij, trgovcem, ponudnikom storitev in dobaviteljem energije, prevoznikom, ponudnikom telekomunikacijskih storitev itn., in sicer, kako postopoma nadomeščati gotovinske oblike plačevanja v okviru storitev pametnih mest in vasi. Predstavili so nekatere primere dobre prakse, SRIP Pametna mesta in skupnosti, financiranje projektov s tega področja, sodelovanje javnih podjetij pri graditvi digitalnih rešitev, na področju energetike, javnega naročanja itn.
Po eni strani se intenzivno širijo nove oblike plačevanja in spreminjajo navade potrošnikov (ti plačujejo med seboj (P2P), uporabljajo ekonomijo delitve, pričakujejo, da bodo plačilne storitve izvedene takoj in neprekinjeno, brezplačno, preprosto, z enim klikom), ki se večinoma preusmerjajo na nov kanal, mobitel, lahko tudi zapestnico, uro. Kljub temu pa vsaj v Sloveniji delež gotovinskih plačil še vedno znaša blizu 80 odstotkov. A nismo Slovenci osamljeni gotovinoljubi, po tem so znani recimo tudi gospodarsko razvitejši in naprednejši Nemci.
Na drugi strani so, kot smo slišali na konferenci, Švedi, ki jim je uspelo najbolj omejiti gotovinsko poslovanje. Celo tako daleč, da se na Švedskem že pojavljajo pobude, ki želijo nazaj gotovinsko poslovanje. Udeleženci tokratne razprave so se ob tem poenotili: gotovina sicer ni zastonj, ponudnikom plačilnih storitev in družbi povzroča stroške, kljub temu pa bi moral imeti potrošnik (vsaj za zdaj) na izbiro, kako bo plačeval.
Ker se trg ponudnikov sodobnih plačilnih storitev širi, je na mestu vprašanje, kaj bo z bankami. Kot je poudaril Simon Anko, direktor oddelka plačilnih in poravnalnih sistemov v BS, dileme, ali bodo banke v prihodnosti sploh še potrebne, ni več. Banke bodo zagotovo obstale, bodo pa drugačne kot so zdaj. Bančništvo bo postalo storitev, ne panoga. Verjetno jih bo – ob množici fin-tech podjetij – manj, zaradi drugačnega načina poslovanja in delitve ter upravljanja podatkov o komitentih bodo manj prepoznavne, še vedno pa bodo imele nekatere prednosti pred fin-tech konkurenti. To bo predvsem zaupanje in baza komitentov.
Tranzicija, meni Anko, se ne bo zgodila čez noč, ampak postopoma, ob sobivanju starega in novega. In ker interakcija prinaša nova tveganja, vse to regulatorja še kako zanima. Njegova vizija razvoja trga plačil v Sloveniji predpostavlja sodelovanje med različnimi deležniki in oblikovanje zakonskega okvira, ki bo pravočasno urejal trg, ki ne bo zaviral razvoja, ki bo ščitil potrošnike in omejeval tveganja.
Tudi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo vidi za banke zanesljivo prihodnost. Opozorila je na dve konkretni zahtevni spremembi, s katerima se ukvarjajo deležniki: takojšnja plačila in implementacija direktive PSD2, ki je odprla vrata drugim ponudnikom plačilnih storitev. Regulator, je dejala, se zaveda, da je treba zagotoviti enak pravni okvir za banke in podjetja, ki vstopajo na trg plačilnih storitev, in to predvsem zato, da se zaščiti uporabnika storitev.
Kot se je pokazalo na okrogli mizi, to pravzaprav ni samoumevno. Zakonodaja je do bank v določenih segmentih bolj zahtevna (nenazadnje zato, ker upravljajo s premoženjem komitentov), po drugi strani pa globalizacija omogoča (nelojalno) konkurenco tujih fin-tech ponudnikov, ki ponujajo bolj enostavne produkte plačilnega prometa, ki »so lahko krasni le, dokler ne gre kaj narobe«.
Konkretno so se udeleženci nato seznanili s produktom NLB Pay leto dni po njegovi uvedbi in z že široko uveljavljenim načinom mobilnega plačevanja MBILLS, izvedeli, kako smo v Sloveniji naklonjeni močni avtentikaciji pri plačevanju po spletu (visoko nadpovprečno), kako se obnese pametno plačevanje parkirnih mest v Kopru, Kranju, Novem mestu in Velenju, predstavili so nagrajeno poslovno idejo za oddajo javnih prostorov v Kranju Kr'Prost.
O tem, kakšni so trendi, priložnosti, nevarnosti, zahteve deležnikov, kaj pričakujejo uporabniki, kako se na nove okoliščine odziva regulator, kako jih vidijo banke, ki so bile še donedavna edine ponudnice plačilnih storitev, je tekla beseda na 3. letni konferenci Novi izzivi 2019 na Brdu pri Kranju v organizaciji Uradnega lista.
Uvodna razprava o načinih plačevanja je bila podlaga za ključno temo konference, namenjeno predstavnikom lokalnih skupnosti, javnih ustanov in potrošniških organizacij, trgovcem, ponudnikom storitev in dobaviteljem energije, prevoznikom, ponudnikom telekomunikacijskih storitev itn., in sicer, kako postopoma nadomeščati gotovinske oblike plačevanja v okviru storitev pametnih mest in vasi. Predstavili so nekatere primere dobre prakse, SRIP Pametna mesta in skupnosti, financiranje projektov s tega področja, sodelovanje javnih podjetij pri graditvi digitalnih rešitev, na področju energetike, javnega naročanja itn.
Gotovinoljubi
Po eni strani se intenzivno širijo nove oblike plačevanja in spreminjajo navade potrošnikov (ti plačujejo med seboj (P2P), uporabljajo ekonomijo delitve, pričakujejo, da bodo plačilne storitve izvedene takoj in neprekinjeno, brezplačno, preprosto, z enim klikom), ki se večinoma preusmerjajo na nov kanal, mobitel, lahko tudi zapestnico, uro. Kljub temu pa vsaj v Sloveniji delež gotovinskih plačil še vedno znaša blizu 80 odstotkov. A nismo Slovenci osamljeni gotovinoljubi, po tem so znani recimo tudi gospodarsko razvitejši in naprednejši Nemci.
Na drugi strani so, kot smo slišali na konferenci, Švedi, ki jim je uspelo najbolj omejiti gotovinsko poslovanje. Celo tako daleč, da se na Švedskem že pojavljajo pobude, ki želijo nazaj gotovinsko poslovanje. Udeleženci tokratne razprave so se ob tem poenotili: gotovina sicer ni zastonj, ponudnikom plačilnih storitev in družbi povzroča stroške, kljub temu pa bi moral imeti potrošnik (vsaj za zdaj) na izbiro, kako bo plačeval.
Ker se trg ponudnikov sodobnih plačilnih storitev širi, je na mestu vprašanje, kaj bo z bankami. Kot je poudaril Simon Anko, direktor oddelka plačilnih in poravnalnih sistemov v BS, dileme, ali bodo banke v prihodnosti sploh še potrebne, ni več. Banke bodo zagotovo obstale, bodo pa drugačne kot so zdaj. Bančništvo bo postalo storitev, ne panoga. Verjetno jih bo – ob množici fin-tech podjetij – manj, zaradi drugačnega načina poslovanja in delitve ter upravljanja podatkov o komitentih bodo manj prepoznavne, še vedno pa bodo imele nekatere prednosti pred fin-tech konkurenti. To bo predvsem zaupanje in baza komitentov.
Tranzicija, meni Anko, se ne bo zgodila čez noč, ampak postopoma, ob sobivanju starega in novega. In ker interakcija prinaša nova tveganja, vse to regulatorja še kako zanima. Njegova vizija razvoja trga plačil v Sloveniji predpostavlja sodelovanje med različnimi deležniki in oblikovanje zakonskega okvira, ki bo pravočasno urejal trg, ki ne bo zaviral razvoja, ki bo ščitil potrošnike in omejeval tveganja.
Pogoji, enaki za vse
Tudi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo vidi za banke zanesljivo prihodnost. Opozorila je na dve konkretni zahtevni spremembi, s katerima se ukvarjajo deležniki: takojšnja plačila in implementacija direktive PSD2, ki je odprla vrata drugim ponudnikom plačilnih storitev. Regulator, je dejala, se zaveda, da je treba zagotoviti enak pravni okvir za banke in podjetja, ki vstopajo na trg plačilnih storitev, in to predvsem zato, da se zaščiti uporabnika storitev.
Kot se je pokazalo na okrogli mizi, to pravzaprav ni samoumevno. Zakonodaja je do bank v določenih segmentih bolj zahtevna (nenazadnje zato, ker upravljajo s premoženjem komitentov), po drugi strani pa globalizacija omogoča (nelojalno) konkurenco tujih fin-tech ponudnikov, ki ponujajo bolj enostavne produkte plačilnega prometa, ki »so lahko krasni le, dokler ne gre kaj narobe«.
Konkretno so se udeleženci nato seznanili s produktom NLB Pay leto dni po njegovi uvedbi in z že široko uveljavljenim načinom mobilnega plačevanja MBILLS, izvedeli, kako smo v Sloveniji naklonjeni močni avtentikaciji pri plačevanju po spletu (visoko nadpovprečno), kako se obnese pametno plačevanje parkirnih mest v Kopru, Kranju, Novem mestu in Velenju, predstavili so nagrajeno poslovno idejo za oddajo javnih prostorov v Kranju Kr'Prost.
