Banke letos s 300 milijoni dobička, a razmere se slabšajo

Dobiček je predvsem posledica združitve dveh bank, povečujejo se stroški slabitev in rezervacij, garancijska shema podjetjem je slabo izkoriščena.
Fotografija: Dobičkonosnost bank bo v prihodnjih dveh letih na udaru, ocenjujejo v Banki Slovenije. FOTO:Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Dobičkonosnost bank bo v prihodnjih dveh letih na udaru, ocenjujejo v Banki Slovenije. FOTO:Voranc Vogel/Delo

Ljubljana – Poslovni rezultati slovenskih bank se v razmerah pandemije poslabšujejo; bančni sistem sicer še posluje z dobičkom, za prihodnje leto in še posebej leta, ki sledijo, pa je pričakovati poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank, ugotavlja Banka Slovenije v analizi bančnega sistema v razmerah pandemije koronavirusa.

Poslovanje bank v močno zaostrenih razmerah za zdaj še lajšajo sprejeti protikrizni ukrepi. V prvih devetih mesecih leta so banke glede na razmere poslovale s precej visokim dobičkom, znašal je 414 milijonov evrov, ki pa je bil predvsem posledica enkratnega učinka (združitve NKBM in Abanke). V BS ocenjujejo, da bo letos bančni sistem posloval z dobičkom nad 300 milijoni evrov, vendar bi brez enkratnega učinka združitve znašal samo tretjino omenjene vsote.

Dejstvo je namreč, da se je kreditna aktivnost bank močno znižala, »obsežen pritok vlog v bančni sistem pa se je odrazil v povečanju najbolj likvidnih oblik naložb. Banke se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb soočajo z zmanjševanjem prihodkov, hkrati pa so se povečali stroški oslabitev in rezervacij. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do vključno septembra kljub zaostrenim razmeram še zmanjševal. Spodbudno je, da je likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostal dober,« še poudarjajo v BS, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle.

Gibanja glede nedonosnih izpostavljenosti letos sicer ostajajo ugodna, vendar se povečuje tveganje, da bodo številni krediti po izteku ukrepov prerazporejeni v slabšo skupino izpostavljenosti ali celo med nedonosne.

V BS ocenjujejo, da državni interventni zakoni z odlogi omogočajo lažje odplačevanje kreditov in blažijo ekonomske posledice zdravstvene krize. Slovenski bančni sistem ima sicer enega več jih deležev odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu (oktobra je ta delež znašal skoraj 13 odstotkov). Na drugi strani pa garancijska shema za posojila podjetjem ostaja v precejšnji meri neizkoriščena. Razpoložljiva kvota za glavnice posojil sicer znaša dve milijardi evrov, vendar je bilo zaradi različnih razlogov do začetka decembra izkoriščenih samo dobrih 50 milijonov evrov teh sredstev, izpostavljajo v Banki Slovenije.

Upoštevajoč učinke covida-19 bi se do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih terjatev s trenutnih ravni lahko precej povečal, še ocenjujejo v centralni banki. Vseeno pa bo po njihovem mnenju »bančni sektor tudi v prihodnjih dveh letih ostal kapitalsko in likvidnostno robusten zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov«. 

Preberite še:

Komentarji: