Slovenija v prvem četrtletju z velikim gospodarskim padcem

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju skrčil za 0,7 odstotka, če pa izključimo vpliv koledarja, je upadel za 0,8 odstotka, tako na medletni kot četrtletni ravni, so izračunali na statističnem uradu (Surs). To je letos izračunano največji gospodarski padec med državami Unije, ki so objavile podatke, izhaja iz objave Eurostata.

Infografika Delo 

V evrskem območju se je BDP v prvih treh mesecih letos v povprečju zvišal, in sicer za 0,3 odstotka na četrtletni in 1,2 odstotka na medletni ravni. Nekateri analitiki imajo ob Sursovih izračunih tudi nekaj pomislekov.

Kar zadeva posamezne komponente BDP, na Sursu ugotavljajo, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, največji vpliv na zmanjšanje pa so imele investicije v gradbene objekte; njihova vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za devet odstotkov. Potrošnja gospodinjstev se je zvišala za šibkih 0,4 odstotka. Ob 0,2-odstotnem upadu izvoza blaga ter sočasnem povečanju blagovnega (za 1,1 odstotka) in storitvenega (za 7,7 odstotka) uvoza je bil negativen tudi prispevek menjave s tujino.

Ivanc: Podatki so veliko presenečenje

»Podatki so izrazito presenečenje in jih v celoti ne sprejemam kot objektiven povzetek dogajanja v prvem četrtletju leta 2025. Z drugimi besedami: padec je prevelik, da bi ga bilo razumljivo pričakovati na podlagi drugih trdnih podatkov. Izziv je lahko pomanjkljiva ocena deflatorja (pojasni razliko med nominalno rastjo in realnim padcem) ali nezmožnost ustrezne ocene povečanja zalog,« je izračune statistikov komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Po njegovi oceni je »bila dinamika pri popolnoma vseh elementih izdatkovne metode slabša od tiste, ki smo jo predhodno predvideli. Saldo menjave je poslabšala visoka rast uvoza storitev, kar je bila posledica rekordno visoke rasti uvoza transportnih storitev, IKT-storitev in drugih poslovnih storitev. To pomeni, da smo te storitve plačevali tujcem. Izvoz teh storitev pa naj bi porasel precej manj. Na te trende so delno vplivale višje cene naftnih derivatov v Sloveniji zaradi višjih trošarin na gorivo kot tudi spremembe na področju obdavčitve napotenih delavcev. To je omejilo izvoz teh storitev, ker je Slovenija postala na tem področju cenovno manj konkurenčna, kot je bila. Realna rast potrošnje gospodinjstev (0,4 odstotka) je bila prav tako presenetljivo nizka kljub visoki realni rasti pokojnin in plač. To je lahko posledica zvišanja stopnje varčevanja (z visokih predhodnih ravni) ali pa je ta ocena preprosto nezanesljiva in je bila rast višja, kar bo pokazala naslednja objava.«

Zelo pomembna bo dinamika gradbenih del

Ivanca pri proizvodni metodi »preseneča tudi šestodstotni padec dodane vrednosti v gradbeništvu in 2,5-odstotni v predelovalnih dejavnostih, čeprav so bile cene glavnine surovin medletno nižje. Takšnega padca ni bilo razumno pričakovati in o teh številkah dvomim. Rast dodane vrednosti v storitvah z dodano vrednostjo (IKT, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti) je bila presenetljivo nizka.«

In kaj taka negativna gospodarska popotnica z začetka leta pomeni za našo celoletno gospodarsko rast v letošnjem letu? Ivanc pravi: »Eno četrtletje še ne spremeni pogleda na celotno leto. Naša ocena za leto 2025 je pri 2,5-odstotni rasti, ki pa ne bo dosežena, če bodo podatki za prvo četrtletje pozneje (čez leto dni) res obveljali. V prihodnjih četrtletjih bo zelo pomembna dinamika gradbenih del, povezanih s projekti širše države, in morebitna spodbuda potrošnji, ki bi izboljšala optimizem. Stopnja varčevanja je še vedno presenetljivo visoka, upoštevaje realno rast dohodkov prebivalstva.«

Umar: Gospodarska gibanja precej pod pričakovanji

Da so bila naša gospodarska gibanja v prvem četrtletju precej pod pričakovanji, ob Sursovih podatkih poudarjajo tudi na uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar je verjetno povezano s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA. Še naprej se povečuje izvoz farmacevtskih izdelkov, kovin in primarnih proizvodov, zmanjšal pa se je zlasti izvoz strojev in naprav (vključno z vozili), ki predstavljajo četrtino izvoza.

Tudi podatki o zasebni potrošnji kažejo na zadržanost gospodinjstev pri trošenju, saj je bila realna rast razpoložljivega dohodka relativno višja.