Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Brezogljične tehnologije iz Zasavja v svet

30-milijonska investicija Kemijskega inštituta v obrtno cono Kisovec bo v naslednjih petih letih prinesla trideset delovnih mest z visoko izobrazbo.
Za pravični prehod premogovne regije: streljaj od rudarskega muzeja bo v obrtni coni zrasel center brezogljične tehnologije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Za pravični prehod premogovne regije: streljaj od rudarskega muzeja bo v obrtni coni zrasel center brezogljične tehnologije. FOTO: Leon Vidic/Delo
13. 9. 2022 | 06:00
13. 9. 2022 | 09:43
4:18

Zasavju se na poti pravičnega prehoda iz premogovne regije obeta prva javna raziskovalna organizacija. Kemijski inštitut načrtuje v obrtni coni v Kisovcu 30-milijonsko investicijo v razvojni center za brezogljične tehnologije, ki bo v naslednjih petih letih prinesel trideset novih delovnih mest z visoko izobrazbo. Z aktivnostmi bodo pričeli predvidoma prihodnje leto.

Novi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, kot se bo glasil uradni naziv, bo prva organizacijska enota Kemijskega inštituta zunaj Ljubljane, razvijala pa bo tehnologije za zeleni prehod – gre za vodikove tehnologije in tehnologije za zajem in pretvorbo ogljikovega dioksida ter sodobne baterijske tehnologije, s čimer bo pomembno prispevala tudi  k cilju, ki si ga je Slovenija zadala na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov – to je za najmanj 40 odstotkov do leta 2030.

image_alt
V našem laboratoriju bomo ustvarjali snov, ki ponavadi nastaja samo v vesolju

Najbolj dovršen projekt pravičnega prehoda tačas

Poleg tega je omenjeni Center prvi uradno napovedan projekt, ki bo sredstva črpal iz evropskega sklada za pravični prehod zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije, s čimer naj bi pohitril prestrukturiranje »črnega« Zasavja v »zeleno« regijo. Zasavje je z zaprtjem rjavih premogovnikov v zadnjega četrt stoletja izgubilo prek pet tisoč delovnih mest, ki mu jih vse do danes ni uspelo v celoti nadomestiti. Posledica je, da skoraj polovica delovno aktivnega prebivalstva dnevno migrira na delo v druge regije, prebivalstvo pa je v tem obdobju upadlo za desetino.

Jani Medvešek, direktor RRAZ: FOTO: Osebni arhiv
Jani Medvešek, direktor RRAZ: FOTO: Osebni arhiv

Kot pravi direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Jani Medvešek, je projekt Centra uvrščen med prednostne oziroma strateške tudi v osnutku območnega načrta za pravični prehod premogovne regije, v katerem je za Zasavje sicer predvidenih nepovratnih 74,5 milijona evrov. Vzpostavitev raziskovalne institucije v Zasavju bo imela tudi psihološki učinek, dodaja Medvešek, in bo sporočilo mladim, da se tudi v Zasavju ceni znanje. Lokacija v Kisovcu naj bi bila za Kemijski inštitut zanimiva, ker je na pol poti med ljubljansko in mariborsko univerzo. Dejavnost Centra namreč naj ne bi pospešila le prenosa znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo, temveč bosta oba laboratorija v delovni proces vključevala tudi študente na raziskovalnem delu.

Direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh je prepričan, da da bo razvojni center pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg, medtem ko se v Zagorju in Zasavju po besedah župana Zagorja Matjaža Švagana prav zahvaljujoč projektu Kemijskega inštituta nadejajo »novih možnosti in boljših časov za preusmeritev v ekološko-energetsko-razvojno regijo«.

Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Center bo imel dva laboratorija – predvidoma se bosta raztezala na več kot 1600 kvadratnih metrih: laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij, ki bo deloval pod vodstvom dr. Roberta Dominka, vodje Laboratorija za moderne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu in laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika pod vodstvom dr. Blaža Likozarja, vodje Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.

Robert Dominko in Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. FOTO: Jure Eržen/Delo
Robert Dominko in Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kot pravi dr. Likozar, se vodik kaže kot ena ključnih oblik shranjevanja energije, saj lahko skupaj z zajemom ogljikovega dioksida ter z zmanjšanjem toplogrednih izpustov poskrbi za bolj krožno gospodarjenje z ogljikom, predvsem tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča ali smotrna.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine