Brezposelnih vse manj, a gospodarski zagon popušča

Ljubljana – Evrsko območje ima po daljšem obdobju zdržne gospodarske rasti zdaj najugodnejše trende na trgu dela v zadnjem desetletju. Stopnja brezposelnosti je najnižja po decembru 2008 in znaša 8,4 odstotka, v celotni EU 28 pa je še nižja, sedemodstotna, ugotavlja statistični organ Unije Eurostat.

Dobra novica za celotno Unijo je, da je zdaj brez dela skoraj dva milijona ljudi manj kot pred pred letom dni, po drugi strani je v armadi brezposelnih še vedno kar 17,2 milijona Evropejcev. Po deležu ljudi brez zaposlitve še naprej prednjačijo tri južne evrske države: Grčija, kjer stopnja brezposelnosti še presega 20 odstotkov ter Španija (15,8) in Italija (10,7 odstotka). Ob njih izstopajo še Francija, Hrvaška in Ciper - a tudi tam je bilo maja letos manj ljudi brez dela kot ob istem času lani.

Premalo služb za mlade

Na drugi strani se s skoraj polno zaposlenostjo ponašajo zlasti Češka (z najnižjo stopnjo stopnjo brezposelnosti v Uniji, ki znaša le 2,3 odstotka), Nemčija (3,4 odstotka), Madžarska (3,7 odstotka) in Poljska (3,8 odstotka). Te države se v nekaterih sektorjih že spopadajo z pomanjkanjem delovne sile, ki postaja omejitev za njihov nadaljnji razvoj, težave pa rešujejo z višanjem plač. Podobne težave imamo tudi v Sloveniji, kjer zdaj prav tako beležimo rekordno nizko, le 5,4-odstotno brezposelnost.



Za Unijo so manj ugodni podatki o brezposelnosti v skupini do 25 let, brez zaposlitve je povprečno še vedno vsak šesti mladi Evropejec. A tudi tu podatki se po državah močno razlikujejo: največ brezposelnih v tej starostni kategoriji je v Grčiji (dobrih 43 odstotkov), najmanj pa v Nemčiji, Malti, na Češkem in na Nizozemskem; Slovenija je s približno 10-odstotno brezposelnostjo mladih med uspešnejšimi in na približno isti ravni kot Avstrija.

Znižane napovedi

Gospodarski zagon v evrskem območju se bo letos še nadaljeval, a bo počasnejši kot lani, povečujejo se tveganja, da bo rast nižja, v skupnem poročilu ugotavljajo trije vplivni evropski ekonomski inštituti, Ifo iz Münchna, KOF iz Züricha in Istat iz Rima. Za letošnje drugo in tretje četrtletje napovedujejo po 0,4- odstotno gospodarsko rast, v zadnjem četrtletju naj bi se BDP zvišal še za 0,5 odstotka.

V celoti naj bi tako območje z evrom letos zabeležilo 2,1-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od prejšnjih napovedi (2,4 odstotka). Glavno gonilo rasti naj bi bile naložbe v opremo in gradbeništvo. Kar zadeva inflacijo v evrskem območju so inštituti mnenja, da se bo v tretjem četrtletju zvišala z 1,7 na dva odstoka predvsem zaradi podražitev energentov, konec leta pa naj bi letni ravni znašala 1,7 odstotka, kar je še vedno pod dvoodstotnim inflacijskim ciljem ECB.