BS: Tveganja za finančno stabilnost se večajo
Pritisk na dobičkonosnost bank se bo povečal, kakovost kreditnih portfeljev se bo poslabšala, del odloženih posojil v prizadetih panogah bo postal nedonosen.
Odpri galerijo
Glede na bilančno vsoto je bank v Sloveniji kar precej, hkrati se pa zožuje krog potencialnih komitentov, ki bi bankam nosili kruh. Neto obrestna marža je precej upadla, kar pomeni, da je treba precej razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji, pravi namestnik guvernerja BS Primož Dolenc. FOTO: Leon Vidic
Sistemska tveganja za finančno stabilnost so leto dni po nastopu pandemije covid-19 še vedno povečana. Makroekonomsko tveganje ostaja visoko, a se je začelo zmanjševati zaradi izboljšanja obetov za izhod iz krize v zadnjem četrtletju 2020. V prvem četrtletju 2021 je postalo visoko kreditno tveganje, saj bo - s postopnim prenehanjem ukrepov države za zaščito gospodinjstev in podjetij - poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja bank razvidno tudi v povečanju nedonosnih izpostavljenosti, ugotavlja Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti.
Kar zadeva makroekonomski vidik, se obeti za svetovno gospodarsko rast izboljšujejo, vendar pa evroobmočje, tudi Slovenija, ni v najbolj ugodnem položaju, saj zaostaja pri okrevanju ter se obenem sooča tudi s pomanjkanjem cepiva in velikimi gospodarskimi razlikami med članicami. Napoved gospodarske rasti v evrskem območju, ki jo je podal Mednarodni denarni sklad (MDS), s 4,4 odstotka za skoraj dve odstotni točki zaostaja za napovedjo svetovne gospodarske rasti, za Slovenijo pa je zadnja napovedana rast IMF s 3,7 odstotka še nižja, je širše razmere za poslovanje bank orisal namestnik guvernerja BS Primož Dolenc.
Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil leta 2020 glede na krizo sicer razmeroma visok, znašal je 472 milijonov evrov, kar je petino manj kot predlani. Donosnost na kapital je bila tako lani visoka, a je razmeroma visok dobiček »predvsem posledica učinkov združitve dveh bank, sicer bi bil manjši za več kot 40 odstotkov, saj banke ne morejo nadomestiti izpada obrestnih in drugih dohodkov,« izpostavlja Dolenc. V BS tako pričakujejo, da se bo pritisk na dobičkonosnost bank v prihodnje še povečal.
Banke tako po treh letih sproščanja spet neto oblikujejo oslabitve in rezervacije. Ob tem so se lani so se razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu še dodatno poslabšale, saj se je rast bančnega kreditiranja močno upočasnila. Dohodkovno tveganje zato ostaja povečano z rastočo tendenco, ugotavlja BS.
Odpornost bank na sistemska tveganja je bila leta 2020 visoka, vendar se je na segmentu solventnosti in dobičkonosnosti poslabšala in je srednja. V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo letos in v prihodnjih letih s postopnim prenehanjem veljavnosti ukrepov kakovost kreditnega portfelja predvidoma poslabšala, s tem pa se bodo začeli zniževati tudi kapitalski količniki bank.V aktivi bank je čedalje več nizko donosnih in neobrestovanih sredstev.
Med bankami so tudi precejšnje razlike v odpornosti, saj se razlikujejo njihova struktura in kakovost kreditnega portfelja ter kapitalski presežki. Odpornost bančnega sistema je v segmentu likvidnosti še vedno ocenjena kot visoka.
Slovenski bančni sistem je sicer kljub trenutni krizi v ugodnem položaju, kar zadeva kapitaliziranost in likvidnost, še ugotavlja BS. Konec tretjega četrtletja 2020 je bila kapitalska ustreznost bank v Sloveniji nekaj višja od evrskega povprečja, v zadnjem četrtletju pa se je nekoliko, vendar ne bistveno znižala. Odpornost bančnega sistema je še vedno precej dobra in boljša kot v državah EU, so pa med bankami velike razlike. Nekatere so manj kapitalizirane in bolj izpostavljene do prizadetih panog, med katerimi so gostinsrvo, rekreacijske dejavnosti, kultura, kjer je tudi največji delež odloženih posojil, ki bodo sčasoma postala nedonosna, je izpostavila Meta Ahtik iz Banke Slovenije.
Na vprašanje Dela, kako bodo razmere vplivale na potrebo po nadaljnji konsolidaciji slovenskega bančnega sistema, ki jo nakazuje tudi zdajšnji skrbni pregled v eni od bank, je viceguverner Dolenc pojasnil, da »njihovi podatki kažejo, da imajo banke relativno velik problem s poslovanjem, ne le zaradi kreditnega tveganja, pač pa tudi zaradi dolgoročnega vidika svojega poslovanja. Glede na bilančno vsoto je bank v Sloveniji kar precej, hkrati se pa zožuje krog potencialnih komitentov, ki bi bankam nosili kruh. Neto obrestna marža je precej upadla, kar pomeni, da je treba precej razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji. Naraven trend je, da se tem novim razmeram prilagodijo tudi razmisleki lastnikov bank. Ali so še pripravljeni vztrajati ob tako nizki donosnosti na kapital. Ali pa z drugimi prijemi, konsolidacijo, nakupi in prevzemi dosežejo ekonomijo obsega, ki je vedno zaželena za višjo donosnost poslovanja.«
V BS so sicer lani identificirali šest sistemsko pomembnih bank: to so NLB, NKBM, SID banka, SKB, UniCredit banka Slovenija in Banka Intesa Sanpaolo. V centralni banki še ugotavljajo, da tveganje financiranja ostaja zmerno; vloge gospodinjstev, eden ključnih virov financiranja slovenskih bank, pa so se izrazito povečale zaradi manjše potrošnje in delno tudi finančne pomoči države. Vloge gospodinjstev so se sicer lani zvišale za več kot dve milijardi, podjetij pa za 1,2 milijarde evrov, zlasti v drugem v in četrtem četrtletju, v povezavi s potekom epidemije.
Do manjših premikov vlog med bankami lahko pride z uvedbo ležarin za sredstva gospodinjstev na računih pri bankah, a v BS ocenjujejo, da je tveganje financiranja kljub uvajanju ležarin majhno. Na ravni bančnega sistema so le pri 1,1 odstotka komitentov vloge presegle 100.000 evrov. Skupni obseg vlog teh komitentov je sicer znašal približno 4,3 milijarde evrov oziroma 23 odstotkov vseh vlog fizičnih oseb v bančnem sistemu.
Kar zadeva makroekonomski vidik, se obeti za svetovno gospodarsko rast izboljšujejo, vendar pa evroobmočje, tudi Slovenija, ni v najbolj ugodnem položaju, saj zaostaja pri okrevanju ter se obenem sooča tudi s pomanjkanjem cepiva in velikimi gospodarskimi razlikami med članicami. Napoved gospodarske rasti v evrskem območju, ki jo je podal Mednarodni denarni sklad (MDS), s 4,4 odstotka za skoraj dve odstotni točki zaostaja za napovedjo svetovne gospodarske rasti, za Slovenijo pa je zadnja napovedana rast IMF s 3,7 odstotka še nižja, je širše razmere za poslovanje bank orisal namestnik guvernerja BS Primož Dolenc.
Pritisk na dobičkonosnost bank
Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil leta 2020 glede na krizo sicer razmeroma visok, znašal je 472 milijonov evrov, kar je petino manj kot predlani. Donosnost na kapital je bila tako lani visoka, a je razmeroma visok dobiček »predvsem posledica učinkov združitve dveh bank, sicer bi bil manjši za več kot 40 odstotkov, saj banke ne morejo nadomestiti izpada obrestnih in drugih dohodkov,« izpostavlja Dolenc. V BS tako pričakujejo, da se bo pritisk na dobičkonosnost bank v prihodnje še povečal.
Banke tako po treh letih sproščanja spet neto oblikujejo oslabitve in rezervacije. Ob tem so se lani so se razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu še dodatno poslabšale, saj se je rast bančnega kreditiranja močno upočasnila. Dohodkovno tveganje zato ostaja povečano z rastočo tendenco, ugotavlja BS.
Odpornost bank na sistemska tveganja je bila leta 2020 visoka, vendar se je na segmentu solventnosti in dobičkonosnosti poslabšala in je srednja. V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo letos in v prihodnjih letih s postopnim prenehanjem veljavnosti ukrepov kakovost kreditnega portfelja predvidoma poslabšala, s tem pa se bodo začeli zniževati tudi kapitalski količniki bank.V aktivi bank je čedalje več nizko donosnih in neobrestovanih sredstev.
Med bankami so tudi precejšnje razlike v odpornosti, saj se razlikujejo njihova struktura in kakovost kreditnega portfelja ter kapitalski presežki. Odpornost bančnega sistema je v segmentu likvidnosti še vedno ocenjena kot visoka.
Slovenski bančni sistem je sicer kljub trenutni krizi v ugodnem položaju, kar zadeva kapitaliziranost in likvidnost, še ugotavlja BS. Konec tretjega četrtletja 2020 je bila kapitalska ustreznost bank v Sloveniji nekaj višja od evrskega povprečja, v zadnjem četrtletju pa se je nekoliko, vendar ne bistveno znižala. Odpornost bančnega sistema je še vedno precej dobra in boljša kot v državah EU, so pa med bankami velike razlike. Nekatere so manj kapitalizirane in bolj izpostavljene do prizadetih panog, med katerimi so gostinsrvo, rekreacijske dejavnosti, kultura, kjer je tudi največji delež odloženih posojil, ki bodo sčasoma postala nedonosna, je izpostavila Meta Ahtik iz Banke Slovenije.
Dolenc: Potreben razmislek kako naprej
Na vprašanje Dela, kako bodo razmere vplivale na potrebo po nadaljnji konsolidaciji slovenskega bančnega sistema, ki jo nakazuje tudi zdajšnji skrbni pregled v eni od bank, je viceguverner Dolenc pojasnil, da »njihovi podatki kažejo, da imajo banke relativno velik problem s poslovanjem, ne le zaradi kreditnega tveganja, pač pa tudi zaradi dolgoročnega vidika svojega poslovanja. Glede na bilančno vsoto je bank v Sloveniji kar precej, hkrati se pa zožuje krog potencialnih komitentov, ki bi bankam nosili kruh. Neto obrestna marža je precej upadla, kar pomeni, da je treba precej razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji. Naraven trend je, da se tem novim razmeram prilagodijo tudi razmisleki lastnikov bank. Ali so še pripravljeni vztrajati ob tako nizki donosnosti na kapital. Ali pa z drugimi prijemi, konsolidacijo, nakupi in prevzemi dosežejo ekonomijo obsega, ki je vedno zaželena za višjo donosnost poslovanja.«
V BS so sicer lani identificirali šest sistemsko pomembnih bank: to so NLB, NKBM, SID banka, SKB, UniCredit banka Slovenija in Banka Intesa Sanpaolo. V centralni banki še ugotavljajo, da tveganje financiranja ostaja zmerno; vloge gospodinjstev, eden ključnih virov financiranja slovenskih bank, pa so se izrazito povečale zaradi manjše potrošnje in delno tudi finančne pomoči države. Vloge gospodinjstev so se sicer lani zvišale za več kot dve milijardi, podjetij pa za 1,2 milijarde evrov, zlasti v drugem v in četrtem četrtletju, v povezavi s potekom epidemije.
Do manjših premikov vlog med bankami lahko pride z uvedbo ležarin za sredstva gospodinjstev na računih pri bankah, a v BS ocenjujejo, da je tveganje financiranja kljub uvajanju ležarin majhno. Na ravni bančnega sistema so le pri 1,1 odstotka komitentov vloge presegle 100.000 evrov. Skupni obseg vlog teh komitentov je sicer znašal približno 4,3 milijarde evrov oziroma 23 odstotkov vseh vlog fizičnih oseb v bančnem sistemu.
