Cene papirja so poletele v nebo
Dražje surovine in energenti ter vse večje povpraševanje po papirju in kartonu že povzročajo težave pri dobavi teh izdelkov in višajo njihovo ceno. Rast cen je različna po segmentih, v povprečju pa znaša med 40 in 100 odstotki. Najbolj so na udaru publikacijski papirji, denimo za časopise, revije, knjige, zvezke, zato se že napovedujejo podražitve teh produktov.
Družba Grafo Lit Slovenija, ki sodi v skupino vodilnih dobaviteljev papirja, kartonov in grafičnih materialov v srednji in južni Evropi, je ta mesec kupce obvestila, da so se zaostrili pogoji pri zagotavljanju zalog papirja in kartona. Zato bodo omejene količine teh produktov poskušali na novo razdeliti med stranke, kar pomeni, da bodo te najbrž manjše, cene pa bodo zaradi višjih vhodnih stroškov višje, smo izvedeli.
Andrej Taušanović iz Grafo Lita pojasnjuje, da so razmere na trgu papirja zelo zaostrene, na kar hkrati vpliva več dejavnikov. Eden od teh je pomanjkanje surovin zaradi težav s transportom iz Azije, ki je velika izvoznica tako celuloze kot papirja. Cene celuloze so posledično poskočile. Poleg tega se zaradi razmaha spletne trgovine ter opuščanja plastičnih izdelkov in embalaže povečuje povpraševanje po kartonski embalaži. »Prvi izračuni papirničarjev kažejo, da za zmanjšanje količine plastike za en kilogram potrebuješ dodatnih sedem kilogramov papirja,« ponazarja sogovornik. Dodatno cene papirja podžigajo višje cene energentov pa tudi dražji star papir, pri čemer je epidemija močno posegla v tokove zbiranja te surovine in njene dobave.
Opuščanje proizvodnje časopisnega papirja
Kot ga je razumeti, so najbolj na udaru tako imenovani publikacijski papirji, ki jih primanjkuje. Del kupcev se je namreč iz omenjenih razlogov preusmeril z azijskega nazaj na evropski trg, razmere pa dodatno zaostruje stavka v finski papirniški skupini UPM. Ta je namreč skupaj z južnoafriškim Sappijem in italijansko družbo Burgo doslej zagotavljata kar 70 odstotkov potreb v Evropi. Stavka, ki naj bi se zavlekla v februar, povzroča pomemben izpad na trgu papirja, kar ustvarja dodaten pritisk.
Poleg tega, pravi Taušanović, veliko proizvajalcev papirja opušča proizvodnjo časopisnega papirja in se usmerja v embalažne papirje. Norveška skupina Norske Skog je tako že napovedala, da bo letos in prihodnje leto ugasnila dva stroja za publikacijske papirje in ju nadomestila s proizvodnjo embalaže. V avstrijskem Heinzel papirju naj bi to storili z enim papirnim strojem.
S trga časopisnih papirjev se umika tudi Vipap Videm Krško. V tej papirnici, ki je v postopku prisilne poravnave, so v začetku decembra vnovič zagnali proizvodnjo, potem ko je julija lani zastala. Najprej so pognali papirni stroj tri, ki proizvaja časopisni papir, sledil je postopen zagon preostalih zmogljivosti. V podjetju, ki je bilo v preteklosti pomemben proizvajalec časopisnega papirja, so sicer vzpostavili nov poslovni model, ki je usmerjen v trg rjavih ovojnoembalažnih papirjev, ti so rezultat lastnega razvoja, in izhaja iz tehnološke opremljenosti predelave odpadnega papirja. Njihov cilj je, da se na trgu pojavijo kot ovojnoembalažni proizvajalec rjavih papirjev, ki ima certifikat za stik z živili. Cena za tono časopisnega papirja je presegla 850 evrov.
Dražje edicije
Z višjo ceno časopisnega papirja, ki se je od lani več kot podvojila, se srečujejo tudi pri medijski družbi Delo. Za leto 2022 so izračunali, da jim bodo višje cene papirja povzročile za 1,128 milijona evrov dodatnih stroškov, skupaj z višjimi stroški energije v Tiskarskem središču, ki tiska edicije Dela, pa to pomeni skoraj 1,3 milijona evrov višje stroške poslovanja, kot bi jih imela družba po cenah v letu 2021. Družba Delo se zato na višje stroške tiska in energije prilagaja z nižanjem posameznih skupin odhodkov in tudi višanjem cen edicij, pojasnjujejo. Podražitev revij so zaradi dražjega tiska in papirja naročnikom že napovedali tudi v Planinskem vestniku. »Moram priznati, da v svoji 20-letni praksi tako visokega zvišanja cen ne pomnim,« je zapisal odgovorni urednik vestnika Vladimir Habjan.
Podražitve papirja občutijo tudi v Mladinski knjigi. Predsednica uprave založniške družbe Simona Mele je pojasnila, da jih poskušajo uravnotežiti in jih čim manj prevaliti v cene za končnega kupca: »Za zdaj se odločamo za večje nabave, ki blažijo ceno. Če se bodo podražitve nadaljevale, se bo to odražalo tudi v končni ceni.« Pojasnila je, da je zaradi pomanjkanja papirja prisotno tudi tveganje pri dobavah knjig. Za zdaj zamud ni bilo.
