V zadnjem tednu julija bi lahko razpoloženje na borzah opisali vse prej kot počitniško. Velik del pozitivnega vzdušja v prvi polovici preteklega tedna lahko pripišemo objavam poslovnih rezultatov.

Po podatkih Bloomberga je polletne rezultate poslovanja objavila približno ena tretjina največjih svetovnih podjetij, ki so zastopana v indeksu MSCI World, pri čemer dobički presegajo napovedi analitikov za več kot štiri odstotke, prodaja pa za več kot dva odstotka.

Pričakovan dvig obresti

Vzdušja v sredo ni spremenil niti ponovni dvig ključne obrestne mere ameriške centralne banke Fed za 75 bazičnih točk, saj so ga udeleženci na borznih trgih pričakovali. Odziv je bil ravno nasproten – sledilo je nakupno navdušenje zaradi pričakovanj, da se bo tempo dvigovanja obrestnih mer postopoma vendarle upočasnil, vsaj po pričakovanem septembrskem dvigu za 50 do 75 bazičnih točk. V četrtek objavljeni podatek, da se je ameriški BDP skrčil za 0,9 odstotka, je pomenil že drugi zaporedni negativni kvartal po znižanju za 1,6 odstotka v prvem letošnjem trimesečju, kar po definiciji že pomeni tehnično recesijo.

Ukrepanje Feda je usmerjeno v boj z inflacijo, ki še zdaleč ni končan. Čeprav so se mnogi bali, da bo dvigovanje obrestnih mer povzročilo recesijo v ZDA, je močan trg dela glavni Fedov adut v oceni, da se gospodarstvo negativnim učinkom restriktivne monetarne politike lahko zoperstavi.

Inflacija ne izvira iz neravnovesij na strani povpraševanja oziroma pregrevanja gospodarstev, temveč je problem na strani ponudbe. Začel se je z motnjami v preskrbovalnih verigah zaradi pandemije, nadaljeval pa zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji. Zato nekateri ekonomisti očitajo centralnim bankam, da njihovi ukrepi v boju z inflacijo niso primerni.

INFOGRAFIKA: Delo

Glavne so cene energije

Za lažje razumevanje inflacije moramo poznati njeno strukturo. Večino višje inflacije je ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega predstavljala dražitev energentov in surovin, vojna in sankcije pa so začele dražiti tudi prehrano. Letos se je začela kazati nadpovprečna inflacija pri storitvah, zaradi pritiskov na plače in povišanih fiksnih stroškov, seli pa se tudi na končne proizvode. V zadnjih dveh mesecih opažamo zniževanje cen nafte, terminskih pogodb pri žitu, koruzi in soji ter nižanje cen surovin in industrijskih kovin. Če se bo tak trend nadaljeval, bo v kombinaciji z baznim efektom v začetku leta 2023 inflacija obrnila smer in se začela zniževati. Največ neznank je v Evropi, kjer lahko velika odvisnost od ruskega plina pahne evropsko gospodarstvo v recesijo ob hkrati visokih cenah energentov, če bo plina primanjkovalo.

Optimizem borznih udeležencev lahko pripišemo predvsem pogledu naprej, ki ga lahko povzamem v nekaj stavkih. Podjetja z dobrimi poslovnimi objavami vlivajo občutek stabilnosti, ukrepi centralnih bank so pričakovani in predvidoma niso dolgotrajni, inflacija bi se morala naslednje leto umiriti, recesija pa je zgolj tehnični termin in ne bo imela globljih posledic. Vse to ob nizkih vrednotenjih borznih indeksov je v očeh investitorjev nakupna priložnost, kljub zavedanju mnogih tveganj, ki jih vsak dan spremljamo.