Donos nad opeko

V aprilskem članku z naslovom Kaj je dražje: delnica Krke ali nepremičnina v Ljubljani?, objavljenem v časniku Delo, je predstavljena primerjava med dvema tradicionalnima oblikama naložb: nepremičninami in borznimi delnicami. V sedanjih makroekonomskih gibanjih in demografskih trendih postaja to vprašanje, zlasti vprašanje razpršenosti naložb, vse bolj pomembno, predvsem za dolgoročne vlagatelje, ki tehtajo med potencialnim donosom in pripadajočimi tveganji.

Medtem ko je domači nepremičninski trg v prvem četrtletju letos zabeležil največji padec cen v Evropski uniji (–2 odstotka), je slovenski delniški trg v tem letu pridobil že več kot 38 odstotkov. Ob izrazito neugodni demografski sliki, ki bo s časom povečevala ponudbo in dolgoročno zmanjševala povpraševanje po stanovanjih, lahko sklepamo, da nepremičninski trg v Sloveniji nosi določeno cenovno tveganje. Izpostavljenost posameznih vlagateljev zgolj domačemu nepremičninskemu trgu je zato lahko pretirana tudi če nepremičninski davek ne bo nikdar uveden.

Slovenija, Ljubljana, 27.9.2017. Lojze Kozole, Ilirika. [avtor:Suhadolnik Jože] Foto Jože Suhadolnik Suhadolnik Jože

Po drugi strani so borzne družbe, kot so Krka, NLB, Petrol, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Triglav in Sava Re, dokazano dobičkonosne, stabilne, večinoma nizko zadolžene ter usmerjene v širitev poslovanja. Ob tem ohranjajo dober dividendne donose in razmeroma smotrna vrednotenja glede na fundamentalne kazalce. Pomemben mejnik, ki lahko dodatno okrepi zanimanje za delniške naložbe, predstavlja uvedba individualnih naložbenih računov (INR), ki bodo davčno ugodnejši in bolj prijazni do malih vlagateljev. Slovenski kapitalski trg tako trenutno ponuja razmeroma redko kombinacijo: stabilno finančno strukturo podjetij, visok dividendni donos in realni potencial za dolgoročno rast poslovanja podjetij ter likvidnosti njihovih delnic. Hkrati pa danes vlaganje v delnice zahteva bistveno manjši začetni kapital kot nakup nepremičnine in je dostopnejše širšemu krogu prebivalstva. Delnice so tudi bolj likvidne, s tipično z nižjimi stroški upravljanja, vzdrževanja, vlagatelj pa jih lahko kadarkoli proda in portfelj enostavno razprši.

izbrani indeksi Foto Zx Igd

To potrjuje tudi Krka, ena osrednjih sestavin indeksa SBITOP, ki je v prvi polovici leta 2025 ustvarila 246,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani, prihodki pa so zrasli za sedem odstotkov in so presegli milijardo evrov. Največjo rast prodaje beleži v vzhodni, srednji in jugovzhodni Evropi. Rahlo zmanjšanje prodaje je zabeležila le na trgih zunaj Evrope zaradi razmer na Bližnjem vzhodu.

Krka tako predstavlja šolski primer domačega podjetja, ki združuje rast, dobičkonosnost in stabilnost ter potrjuje tezo, da so kakovostne slovenske delnice, kot tudi kombinacija drugih naložbenih razredov, danes lahko resno dopolnilo pregretemu in demografsko ranljivemu nepremičninskemu trgu.