Država naj slovenskim podjetjem pomaga pri sodelovanju na tujih trgih
V zadnjih desetih letih se je slovenski izvoz blaga in storitev realno okrepil za štiri odstotke na leto, kar je trikrat hitreje od bruto domačega proizvoda. Domače gospodarstvo je v luči tega izrazito odvisno od razmer na tujih trgih, država in gospodarske institucije pa morajo zato delovati kot podporno okolje podjetjem ter jim pomagati pri sodelovanju na tujih trgih. Takšnega mnenja so bili udeleženci četrte konference o internacionalizaciji in industrializaciji, ki je danes potekala v Digitalnem središču Slovenije.
»Skoraj osemdeset odstotkov vsega, kar v Sloveniji naredimo v produktih in storitvah, izvozimo in naša naloga je absolutna podpora slovenskemu izvoznemu gospodarstvu. Zato bomo povečali razpršenost izvoza tudi na trge zunaj držav EU, povečali število izvozno usmerjenih podjetij, izkoristili tržne niše z visokotehnološkimi proizvodi in storitvami, krepili vhodne tuje neposredne investicije, podprli in krepili slovenske investicije v tujini, izboljšali prepoznavnost Slovenije na globalnih trgih in navsezadnje okrepili podporni sistem za pomoč internacionalizacije,« je danes napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Ne smemo zaspati na ugodnih napovedih
Minister Počivalšek je kot gostitelj konference ponosen, da je družba sprejela splošen konsenz o usmeritvah prihodnosti v zeleno, pametno in razvojno politiko, hkrati pa pozdravlja, da se je s tem poistovetilo tudi gospodarstvo. »To pomeni, da smo pravilno začrtali smernice za naprej, v času bolestne družbene razdeljenosti,« je dodal. Po prepričanju ministra se je industrija izkazala kot motor razvoja in inovativnosti, kar ponuja tudi rešitve za izzive, s katerimi se soočamo. Počivalšek je v tem smislu spomnil, da je za letos predvidena 4,1-odstotna gospodarska rast, medtem ko OECD Sloveniji napoveduje celo 5,9-odstotno rast. »Ekonomska aktivnost bo tako presegla predkrizno raven iz leta 2019, za kar se lahko zahvalimo tudi ukrepom vlade ob spopadanju s krizo,« je prepričan minister.
Na ministrstvu poudarjajo, da so dobri tudi obeti, napovedana je namreč 4,7-odstotna rast leta 2022 in 3,3-odstotna rast v letu 2023. Rast sicer zaznavajo tudi trgovinske menjave in investicije; letos v prvih devetih mesecih so povečali izvoz blaga za 19,1 odstotka v primerjavi istim obdobjem lani. »Kljub ugodnim napovedim ne smemo zaspati, zato smo prejšnji teden na vladi sprejeli program spodbujanja investicij in internacionalizacij slovenskega gospodarstva. S programom smo zastavili ambiciozne cilje za učinkovite ukrepe za petletno obdobje, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva,« zagotavlja minister, ki verjame, da bo slovensko gospodarstvo z zelenimi, ustvarjalnimi ter pametnimi izdelki in storitvami soustvarjalo globalne trende in bo umeščeno višje v verigah vrednosti.
Slovenija je močno odvisna od tujih trgov
Konferenca o prihodnosti industrije in internacionalizacije slovenskega gospodarstva so pripravili ministrstvi za gospodarstvo in za zunanje zadeve, Spirit in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). FOTO: Hisao Suzuki/Arhiv Sadar+Vuga
Sodelujoče je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je tako kot gospodarski minister izpostavil gospodarske kazalnike. Ti, tako Janša, dokazujejo, da je vlada s sprejetjem protikoronskih peketov uspešno in učinkovito omilila negativen vpliv pandemije na gospodarstvo. Premier je poudaril, da vlada naslavlja tudi strukturne in demografske izzive, denimo višanje neto plač, nadomeščanje manjkajoče delovne sile ter blaženje hitre rasti cen energentov.
Konferenco o prihodnosti industrije in internacionalizacije slovenskega gospodarstva so pripravili ministrstvi za gospodarstvo in za zunanje zadeve, Spirit in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Pri zadnji so prepričani, da Slovenija potrebuje zeleno socialno tržno ekonomijo, obenem pa tudi partnerstvo vseh institucij podpornega okolja gospodarstva. Takšnega mnenja je direktor zbornice Aleš Cantarutti, ki pravi, da sta internacionalizacija in industrija stebra, ki gospodarstvo delata močno, zato je logično, da ju povežemo. »Slovenski izvoz blaga in storitev se je zadnjih deset let povečeval s štirimi odstotnimi točkami na leto, kar je več kot povprečje EU. To dokazuje, kako močno izvozno gospodarstvo imamo. Mi kot podporno okolje moramo podjetjem pomagati pri sodelovanju na tujih trgih,« poudarja Cantarutti in dodaja: »Samo prodajne delegacije niso dovolj. Danes moramo najti nove načine in internacionalizacijo s skupnimi močni dvigniti na višji nivo. Podjetjem moramo omogočiti dejansko povezovanje z evropskimi, svetovnimi in globalnimi podjetji, na nivoju razvoja in inovativnosti novih izdelkov, novih načinov vstopa na tretje trge,« razlaga.
Gospodarska zbornica pravkar oblikuje ideje in predloge, ki jih bodo predstavili na vrhu slovenskega gospodarstva 20. januarja. »Predlagali smo več kot 140 predlogov, ne samo za vlado, temveč tudi za druge institucije, ki pomagajo in oblikujejo gospodarski okvir in okolje Slovenije,« je še dejal Cantarutti.
Vloga Evropske komisije pri internacionalizaciji gospodarstva
Osrednja tema konference je bil preplet sprememb, ki slovenskemu gospodarstvu postavljajo kompleksne izzive. Za ohranjanje njegove odprtosti, krepitev odpornosti na mednarodnem trgu ter izvedbo njegove zelene in digitalne preobrazbe je nujen poglobljen, celovit in inovativen pristop, so dodali organizatorji.
Svoj pogled na internacionalizacijo gospodarstva je v imenu evropske komisije podal Denis Redonnet, sicer glavni uradnik za trgovinsko skladnost pri evropski komisiji. Ta je predstavil varnost internacionalizacije zunaj meja EU, izzive globalnih dobavnih verig ter prilagajanje na nove razmere.
Redonnet je spomnil na vzpostavitev spletišča, kjer lahko vsak deležnik evropskega gospodarstva ali dejansko podjetje znotraj EU poroča o ovirah pri vstopu na določeno tržišče ali kršitev pravil, ki jih je s tujimi državami izpogajala EU. »Odkar smo vzpostavili spletišče, je glede morebitnih pritožb kontakt z nami navezalo že več deležnikov. Do danes smo registrirali 34 pritožb, ki se nanašajo na poslovanje z državami tretjega sveta in jih aktivno rešujemo. Takšen mehanizem poveča možnosti, da smo pripravljeni na morebitne kršitve ter da se odzovemo hitreje in smo pri tem uspešni,« pojasnjuje. Ob navedenem je po prepričanju Redonneta pomembna tudi krepitev ozaveščenosti o tržnih dogovorih EU in izpostavljanje prednosti, ki jih ti dogovori prinašajo. »Na tem področju smo oktobra lani zagnali novo brezplačno platformo Access to markets. Na tej lahko evropska podjetja najdejo informacije o tem, kako delovati v tujini. Platforma pokriva 122 trgov in 119 trgov izvora, hkrati pa ponuja informacije o izvozu, dajatvah, davkih, carinskih postopkih in podobno. Celotna platforma je oblikovana na način, da jo lahko uporabljajo srednje velika podjetja, ki predstavljajo večino izvoznikov v EU,« še poudarja.
