ECB je še desetič zapored zvišala obrestne mere
»Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, zato je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk, s čimer bo okrepil napredek v smeri ciljne ravni,« so pravkar objavili na spletni strani Evropske centralne banke. Odločitev je bila sprejeta »s solidno večino«, je po zasedanju pojasnila predsednica ECB Christine Lagarde.
Z desetim zaporednim zvišanjem od lanskega julija se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,50 odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,75 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na štiri odstotke. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra.
Današnji dvig obrestnih mer odraža oceno ECB glede inflacijskih obetov, v kateri se upoštevajo novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. V septembrskih makroekonomskih projekcijah za območje z evrom strokovnjaki ECB predvidevajo, da bo povprečna inflacija znašala 5,6 odstotka v letu 2023, 3,2 odstotka v letu 2024 in 2,1 odstotka v letu 2025. To pomeni popravek navzgor za leti 2023 in 2024 ter popravek navzdol za leto 2025.
Ob vse večjem vplivu zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB precej znižali projekcije gospodarske rasti. Zdaj pričakujejo, da bo gospodarska rast v območju z evrom letos znašala 0,7 odstotka, en odstotek v letu 2024 in 1,5 odstotka v letu 2025.
Svet ECB pri tem še meni, da »so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. Svet bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.«
Vasle: Učinki odločitev bodo opazni v dveh letih
»Na podlagi tega, kar smo naredili do zdaj, se kažejo resni znaki umirjanja inflacije. Na drugi strani pa osnovna inflacija ostaja visoka, v ozadju so številni pritiski, predvsem trga dela, ob tem pa so se znova začele dvigovati cene energentov. Te podatke smo dali na mizo in ugotovili, da lahko pričakujemo, da bo inflacija v prihodnjih dveh letih nekoliko višja od zadnjih napovedi. Po drugi strani pa se bo gospodarska rast nekoliko hitreje umirjala. Na koncu je bila odločitev, da nadaljujemo svojo obrestno politiko in smo že desetič zapored zvišali obrestne mere, prišli do štirih odstotkov, skupaj pa smo v zadnjih 14 mesecih obresti zvišali za 4,5 odstotne točke,« je odločitev pokomentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je tudi sam glasoval na zasedanju.
Na naše vprašanje, ali so zvišanja obresti že dosegla zgornjo raven, je pojasnil, da je »to zdaj težko oceniti. Naše odločitve bodo še naprej odvisne od razpoložljivih podatkov o inflaciji. Decembra bomo imeli pripravljene že nove napovedi z vključenim letom 2026. Hkrati pa višina obrestne mere že znatno vpliva k umirjanju inflacije. Učinki naših odločitev bodo v polni meri opazni v letu in pol do dveh letih.«
Gaspari: Osnovna značilnost je negotovost
»Odločitev ECB je bila pričakovana. A hkrati ne vedo, kako naprej, saj se je inflacija po vseh dvigih obrestnih mer zdaj spet nekoliko zvišala. Vsaj kratkoročno očitno ni neke zelo jasne in neposredne povezave med inflacijo in spremembami obrestnih mer,« ocenjuje ekonomist in nekdanji guverner Mitja Gaspari.
»Če se inflacija ne bo bistveno bolj umirila, ob tem, da se gospodarska rast ohlaja, imamo stagflacijo, pri kateri pa samo politika obrestnih mer ne more več delovati. To je huda dilema, pred katero je ECB. Osnovna značilnost tega trenutka je negotovost, ki pa je ECB s svojimi potezami ne zmanjšuje, ne bom pa rekel, da jo povečuje,« meni sogovornik. Po njegovi oceni bo dražji denar »gotovo zmanjšal trošenje prebivalstva za dolgotrajne dobrine, kot so stanovanjske zgradbe. Gotovo se bo zmanjšala tudi želja podjetij po investiranju ob višjih stroških financiranja v negotovem gospodarskem okolju. Ti stvari bosta delovali. Ali bo to res uravnotežilo ponudbo in povpraševanje, pa niti ECB ne ve. Zato menim, da bo vse bolj pomembno, kaj bo v Evropi delala fiskalna politika, saj se je denarna politika bolj ali manj izčrpala,« poudarja Gaspari.
