Visoke obresti in inflacija hladijo rast posojil
Vse višje posojilne obrestne mere, ki jih Evropska centralna banka (ECB) s svojim protiinflacijskim ukrepanjem narekuje od lanskega julija, že nekaj časa opazno zmanjšujejo povpraševanje po kreditih v evrskem območju. V primerjavi z junijem se je julija letna rast posojil gospodinjstvom znižala z 1,7 na 1,3 odstotka, rast posojil podjetjem pa s treh na 2,2 odstotka, kaže najnovejša analiza ECB.
Kreditna rast se letos precej umirja tudi v Sloveniji. Skupni obseg kreditov nebančnemu sektorju (podjetjem, gospodinjstvom in državi) je sicer po podatkih za konec junija znašal dobrih 27 milijard evrov oziroma za dva odstotka več kot junija lani. A ta letni prirast je bil dosežen zlasti v drugi polovici lanskega leta, letos pa obseg kreditov stagnira, saj je bil konec junija kar za dobrih 460 milijonov evrov manjši kot konec leta 2022.
Za ilustracijo, kako so se v zadnjem letu podražila posojila pri nas, lahko vzamemo gibanje šestmesečnega euriborja. Ta je julija lani znašal 0,47 odstotka, prejšnji mesec pa se je povzpel na rekordnih 3,94 odstotka, kažejo podatki iz zadnjega biltena Banke Slovenije. Po drugi strani vse večje razlike med euriborji različne ročnosti – trimesečni je julija znašal 3,67, dvanajstmesečni pa kar 4,15 odstotka – nakazujejo, da finančni trgi zaznavajo povečana tveganja, hkrati pa računajo, da bo ECB ob še vedno visoki inflaciji še zviševala obrestne mere. Spomnimo, julija je povprečna letna stopnja inflacije v 20-članskem evrskem območju znašala 5,3, v Sloveniji pa 6,1 odstotka, kar je seveda daleč nad dvoodstotnim inflacijskim ciljem.
V četrtek novi podatki o inflaciji
Kakšna je bila avgustovska inflacija v evrskm območju in Sloveniji, bomo sicer izvedeli v četrtek, ko so predvidene objave Eurostata in Sursa. Nove številke bodo tudi eden ključnih vhodnih podatkov za svet ECB, ki bo obresti znova določal na monetarni seji 14. septembra. Glavno vprašanje je, ali se bo evrska denarna oblast tokrat odločila za odmor, po vzoru ameriške Federal Reserve, ali pa bo obrestne mere zvišala še desetič zapored, na najvišjo raven doslej.
Napovedi o septembrskem ukrepanju evrske denarne oblasti so različne, analitiki pa iščejo morebitne namige v izjavah guvernerjev in in članov izvršilnega odbora ECB. Njegova predsednica Christine Lagarde je za zdaj neopredeljena in ponavlja prejšnja stališča, da bo ukrepanje odvisno od podatkov. Hkrati je prejšnji teden napovedala, da bo inflacija že do konca leta bistveno nižja, kot je zdaj.
Po drugi strani je nekaj evrskih odločevalcev iz vrst tako imenovanih jastrebov, denimo latvijski guverner Martinš Kazaks in njegov avstrijski kolega Robert Holzmann, v zadnjih dneh nakazalo, da bi kazalo nadaljevati z obrestnimi dvigi. Analitiki menijo, da je vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo ECB tokrat ključno obrestno mero za mejni depozit vnovič dvignila za 25 bazičnih točk, na štiri odstotke, večinsko pa so prepričani, da bo obresti zvišala vsaj enkrat do konca leta.
