EU pospešeno na poti do novih fiskalnih pravil

Na Brdu pri Kranju razprava o reformi ekonomskega upravljanja v Uniji, države bi lahko že prihodnji teden dosegle prvi dogovor o novih pravilih.
Fotografija: Konferenca z uglednimi gosti iz tujine: z leve evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, slovenski minister za finance Klemen Boštjančič, predsednik evroskupine Paschal Donohoe, portugalski minister za finance Fernando Medina, izvršni direktor Evropskega mehanizma za stabilnost Pierre Gramegna in moderator, nekdanji minister in guverner BS Mitja Gaspari. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Konferenca z uglednimi gosti iz tujine: z leve evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, slovenski minister za finance Klemen Boštjančič, predsednik evroskupine Paschal Donohoe, portugalski minister za finance Fernando Medina, izvršni direktor Evropskega mehanizma za stabilnost Pierre Gramegna in moderator, nekdanji minister in guverner BS Mitja Gaspari. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po tem, ko je evropska komisija lani novembra poslala v javno razpravo dokument o reformi ekonomskega upravljanja v Uniji, bi države lahko že prihodnji teden dosegle prvi okvirni dogovor o novih fiskalnih pravilih. Ta bi temeljila na ravnotežju med stabilnostjo in rastjo, bolj raznovrstnem pristopu, ustreznih naložbah, večji fleksibilnosti, reformah in enakovredni obravnavi držav, smo lahko slišali v razpravi na konferenci o reformi ekonomskega upravljanja v Uniji na Brdu pri Kranju, tudi z udeležbo visokih gostov iz tujine.   

Kot je zatrdil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, v komisiji pri pripravi novih pravil niso pozabili na stabilnost in znižanje dolga, pač pa z njimi iščejo ravnovesje, kar je sicer bila tudi namera prvotnega pakta stabilnosti in rasti. Ambicija je poiskati bolj raznovrstne in verodostojne poti za zmanjšanje dolga, ki bi lahko prinesle tudi bolj občutno zmanjšanje zadolženosti držav, kot smo mu bili priča v preteklosti.

Predvideni novi pristop je bolj gradualističen in realističen, zato naj bi bil bolj učinkovit od starih pravil. Z novimi pravili naj bi si tako bolj prizadevali za ravnovesje s srednjeročno perspektivo gospodarske rasti, namesto da bi iskali vrzeli. Da bi ustrezno naslovili krize, potrebujemo strukturne fiskalne načrte, ki so usmerjeni v prihodnost, je prepričan komisar. Državna sekretarka na švedskem finančnem ministrstvu Johanna Lybeck Lilja je v imenu švedskega predsedstva EU povedala, da na zasedanju finančnih ministrov prihodnji teden v Bruslju načrtujejo takšne sklepe, da bo evropska komisija lahko v nadaljevanju pripravila konkretne zakonodajne predloge.

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba se tudi v Sloveniji zavedamo, da je nujna ponovna vzpostavitev fiskalnega pravila, ki pa mora zaradi spremembe omogočati dovolj prožnosti za ustrezen odziv. Ob tem se je treba dogovoriti za definicijo, kaj pomeni fleksibilnost, saj jo zdaj vsak razume drugače, je povedal premier in napovedal številne reforme, kjer bo treba najti ustrezno ravnovesje med naložbami in vzdržnostjo javnih financ. 

Na vprašanje Dela, kateri glavni izzivi še čakajo Slovenijo, da bo s svojimi javnimi financami povsem pripravljena na nova fiskalna pravila, je minister za finance Klemen Boštjančič poudaril, da njegova ekipa to že analizira in proučuje, kaj različne spremenljivke pomenijo za Slovenijo. Za našo državo je po njegovih besedah precej jasno, kaj moramo doseči, vlada je na začetku več reform, k njim se je zavezala in nekatere med njimi so bolj pomembne kot druge. Bo pa pokojninsko reformo treba prej ali slej sprejeti in pri tem nam je lahko za zgled Portugalska.

Okvir in osnovni elementi davčne reforme bodo po ministrovih besedah predstavljeni na koalicijskem vrhu prihodnji teden. »Ne imeti prevelikih pričakovanj, da bomo prišli z rešitvami, davčna reforma je ena najbolj kompleksnih stvari. Mi bomo predvsem predstavili, kakšna je situacija in kje vidimo glavne probleme. Če se mednarodno primerjamo, je pri nas ena večjih obdavčitev plač, socialni prispevki so visoki. Na drugi strani pa imamo eno najmanjših obdavčitev premoženja. Glede tega hočemo odpreti razpravo.«  

Slovenski javni dolg je po ministrovih besedah zdaj pod 70 odstotki bruto domačega proizvoda. »Ne moremo napovedovati, kdaj bomo prišli pod 60 odstotkov. To bo predvsem povezano s tem, kaj bomo naredili in kakšne ukrepe bomo izvajali, da bo rasel BDP. To je glavna usmeritev vlade in temu bomo prilagajali tudi odhodkovni del. To je fleksibilnost, o kateri govori tudi evropska komisija.«

Minister je sicer prepričan, da »smo se marsikaj naučili iz prejšnje finančne krize in popolnoma jasno je, da nekaterih napak ne bomo ponavljali – predvsem ko smo zavirali investicije, ki so ključne za gospodarsko rast.« 

V razpravi so med drugimi sodelovali tudi portugalski minister za finance Fernando Medina, direktor Evropskega mehanizma za stabilnost Pierre Gramegna in predsednik evroskupine, irski minister za finance Paschal Donohoe, intervju s slednjim bomo objavili v Sobotni prilogi prihodnji teden.            

Preberite še:

Komentarji: