Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je po pričakovanjih finančnih trgov zvišala svojo referenčno obrestno mero za četrtino odstotne točke na razpon od pet do 5,25 odstotka. Vendar pa slabši podatki, ki se pojavljajo na več frontah – delovna mesta, posojila, bančni sistem in stopnja zadolževanja – močno kažejo, da bo ta dvig verjetno zadnji v ciklu.

Elementi vseh štirih glavnih problemov so v zadnjem obdobju eskalirani in so se pozicionirali kot glavne teme analitikov po svetu, s tem pa so tudi ovrgli morebitno novo zvišanje v juniju, ki zdaj ni več na mizi, in analitiki to možnost vidijo z manj kot 15-odstotno verjetnostjo. Zadnji dvig je deseti zaporedni in s tem so se stroški izposojanja denarja dvignili na najvišjo raven od septembra 2007.

Gospodarsko vsak po svoje

Svetovno gospodarstvo ostaja večinoma nesinhronizirano. Ameriško gospodarstvo se sooča z regionalno bančno krizo, ki bo verjetno zaznamovala začetek prehoda v blago recesijo, kitajsko gospodarstvo se bo verjetno okrepilo v drugem četrtletju, s potrošnjo in kapitalskimi naložbami na čelu, medtem ko bo proizvodni sektor ostal šibka točka do konca leta, večinoma kot rezultat nižjega svetovnega povpraševanja.

Gospodarstvo v Evropi pa je na robu večjega prehoda v recesijo, pri čemer bi lahko bil upad aktivnosti še večji, če ne bi bilo strmega padca stroškov energije od sredine leta 2022 ter še vedno zmerne politike Evropske centralne banke (ECB). Pocenitev energije v zadnjih mesecih bo izkazala pozitivni vpliv šele v prihodnjem letu, saj je za letos večina energetskih pogodb že zaklenjenih po lanskih cenah. Politika ECB se bo verjetno še zaostrila, je pa vseeno malo bolj zmerna kot politika Feda na drugi strani Atlantika. Poslovna aktivnost v EU je sicer pod velikim pritiskom, na kar kaže kazalnik PMI, ki je aprila upadel za skoraj dve indeksni točki na 45,5. Proizvajalci v območju z evrom so zdaj nedvomno v recesiji, glavni razlogi pa so v visokih cenah energije, naraščajočih obrestnih merah, presežnih zalogah in v povečani previdnosti gospodinjstev in poslovnih kupcev.

INFOGRAFIKA: Delo

Ohlajanje gospodarstva je vidno tudi po gibanju indeksa Thomson Reuters/CoreCommodity CRB, ki je od vrhov, doseženih v lanskem letu, upadel za skoraj 20 odstotkov, v letošnjem letu pa je izgubil dobrih šest odstotkov. CRB se izračunava z uporabo aritmetičnega povprečja terminskih cen surovin z mesečnim uravnoteženjem. Indeks je sestavljen iz 19 ključnih surovin, ki pa so razvrščeni v štiri skupine z različnimi utežmi: energija 39 odstotkov, kmetijstvo 41 odstotkov, plemenite kovine sedem odstotkov, industrijske kovine 13 odstotkov.

Nafta ni več pod pritiskom vojne

Cene nafte so precej upadle po kratkem skoku, ki ga je sprožilo presenetljivo zmanjšanje proizvodnje, ki so ga v začetku aprila napovedale Savdska Arabija in druge članice Opeca. Terminske pogodbe za sod brenta so v aprilu kotirale pri skoraj 90 dolarjih, trenutno pa se gibljejo malo nad 70 dolarji.

Strahovi, da bi ruska invazija na Ukrajino in sankcije, uvedene kot odgovor, motile svetovno preskrbo, niso več v ospredju, poleg tega so realne cene energije pod pritiskom zaradi že naštetih razlogov. Ker so trgovci postali bolj prepričani o nadaljnji razpoložljivosti surove nafte, je šestmesečni koledarski razmik brenta zdrsnil nazaj na 2,40 dolarja za sod, medtem ko je še v sredini aprila znašal štiri dolarje.

INFOGRAFIKA: Delo

Terminske cene signalizirajo, da je trg šibkejši od običajnega, medtem ko razmiki signalizirajo nasprotno, najverjetneje zato, ker je trenutna poraba nizka, vendar se pričakuje, da se bo okrepila kasneje do konca leta. Rez kartela Opec je nedvomno preprečil še večji padec cen, saj terminske pogodbe nakazujejo, da so se trgovci bolj osredotočili na slabljenje industrijskega cikla in so bila nepričakovana znižanja ponudbe v skupni višini več kot milijon sodov na dan takoj absorbirana, s tem pa so imela le skromen vpliv na dejansko raven cen.

Če je bil eden od ciljev Savdske Arabije in njenih zaveznikov v Opecu izriniti z naftnega trga sklade hedge, ki so stavili na padec cen, se zdi, da jim je uspelo. Še preden je bilo zmanjšanje objavljeno, je namreč skupno število kratkih pozicij skladov hedge in drugih upravljavcev denarja v brentu in WTI padlo z visokih 204 milijonov sodov 21. marca na 159 milijonov 28. marca. Po zmanjšanju pa se je število kratkih pozicij do 11. aprila dodatno zmanjšalo na samo 78 milijonov sodov, kar je blizu najnižje vrednosti po letu 2010, ko je znašala samo 65 milijonov sodov.