Fiskalni svet ob proračunih 2021 in 2022 opozarja na tveganja

Predlagana obseg in struktura fiskalnih spodbud sta po mnenju fiskalnega sveta optimistična, njihova uresničitev pa bi lahko sprožila številna tveganja.
Fotografija: Fiskalni svet od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Fotografija je iz obdobja pred razglasitvijo epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Fiskalni svet od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Fotografija je iz obdobja pred razglasitvijo epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Proračunski dokumenti za leti 2021 in 2022 se sprejemajo v zelo negotovih razmerah. Predvidevamo, da bodo glede na trenutno razpoložljive informacije v letu 2021 še veljale izjemne okoliščine, za leto 2022 pa je kakršnakoli ocena še povsem negotova, ugotavljajo v fiskalnem svetu ob oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

Proračunski dokumenti nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko v 2021, ki je glede na pričakovane razmere proticiklična in kot takšna ustrezna. »Vendar če upoštevamo napovedani primanjkljaj javnih financ in tudi, če odštejemo vse, kar je povezano z ukrepi zaradi Covida, vidimo, da se bo primanjkljaj povečeval in da imamo opravka z občutno krepitvijo proračunskih odhodkov. V povečanju odhodkov je sicer visok delež investicij, visoka pa je tudi rast drugih odhodkov, ki bi lahko presegla rast gospodarskega potenciala. Pri investicijah je glavno tveganje povezano s tem, da lahko večje število načrtovanih naložb v kratkem času preseže absorpcijsko sposobnost gospodarstva in se zaradi tega zmanjša njihova učinkovitost,« izpostavlja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

V fiskalnem svetu priporočajo, da država v karseda veliki meri uporabi razpoložljive evropske vire. Glede izdatkov pa jih najbolj skrbi dejstvo, da lahko mnogi zdajšnji enkratni izdatki postanejo strukturna obremenitev proračunov v prihodnosti. »Tisto, kar daje danes vtis, da je sprejeto samo za reševanje akutnih problemov v zvezi z epidemijo, se lahko sčasoma prenese v izdatke, ki bodo predstavljali trajno obremenitev pri javni porabi. To predvsem velja za morebitno povečanje stroškov dela v javnem sektorju, pa tudi za različne transferje, ki utegnejo postati ireverzibilni tudi v normalnih razmerah.«

Dolg sektorja država se bo v krizi, tako kot v večini drugih držav, občutno povečal in začasno presegel 80 odstotkov BDP. »Pri povečanju dolga je predvsem pomembno, da ga država obvlada in da ni ogroženo redno refinanciranje obveznosti,« poudarja Kračun.
 
Tako povečanje dolga je v obdobju nizkih obrestnih mer in pričakovane povrnitve gospodarske rasti sicer lahko sprejemljivo. Tvegano pa postane, če dolg pred obdobjem normalizacije obrestnih mer ne bo v pretežni meri uporabljen za večanje gospodarskega potenciala. Zato je nujno, da so vsa sredstva, namenjena za financiranje predvidenih izdatkov, tako nepovratna kot povratna, porabljena učinkovito za čim večji multiplikativni učinek, ki bo omogočal vzdržno rast in razvoj gospodarstva.

V fiskalnem svetu poleg tveganj, povezanih z napovedmi makroekonomskih in javnofinančnih kazalnikov, izpostavljajo tudi tveganja, ki niso povezana s pandemijo. Njihovi izračuni kažejo, da so načrtovani izdatki sektorja država ob sicer dovoljenem začasnem odstopanju od srednjeročne uravnoteženosti previsoki tudi ob upoštevanju širokega nabora vrednosti vhodnih spremenljivk.

Komentarji: