Hidria v nov dogovor z bankami in 
v reorganizacijo

Vse več podjetij želi iz finančnega prestrukturiranja v običajno financiranje
Fotografija: Skupina Hidria naj bi se v naslednjih mesecih reorganizirala.
FOTO: Blaž Močnik
Odpri galerijo
Skupina Hidria naj bi se v naslednjih mesecih reorganizirala. FOTO: Blaž Močnik

Eden največjih slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji je bankam neuradno dolžan še okoli 120 milijonov evrov. Vračilo je predvideno v okviru leta 2014 sklenjenega dogovora o finančnem prestrukturiranju (MRA), a z NLB, Novo KBM, Abanko, Banko Koper in SID banko se v koncernu po neuradnih informacijah dogovarjajo o spremembah.

Ob začetku je bil Hidriin dolg ocenjen na okoli 150 milijonov evrov, po tedanjem dogovoru pa naj bi Hidria najela za 50 milijonov evrov svežih posojil, prodala družbo Hidria IMP Klima, kar je storila, in odprodala nestrateške naložbe. Vseh zavez družba ni izpolnila, med drugim prodala zemljišč v Kopru na območju nekdanje tovarne Tomosa. Domnevno zaradi visoko postavljene cene, težava pa naj bi bila tudi ta, da se nahaja v industrijski coni, kjer potencialni kupec ne bi mogel graditi stanovanj.

Bankam upnicam Hidrie je medtem postalo jasno, da koncern kljub gospodarski rasti do leta 2019, ko se zaključi obstoječi MRA, glavnine svojih obveznosti ne bo poravnal. A banke, ki so v minulih letih izgubile številne velike komitente, si želijo delujočih strank, predvsem pa normalnih pogojev poslovanja. Komitente, za katere imajo sklenjene MRA, morajo beležiti kot bolnike oziroma njihovo izpostavljenost pod slaba posojila, zaradi česar morajo banke oblikovati rezervacije, kar poveča potrebo po kapitalu. MRA je slabši tudi za podjetja, saj so obrestne mere višje, podjetja pa pri financiranju oziroma poslovanju manj svobodna.
 

Banke postavile svoje pogoje


Koncern Hidria se medtem tudi reorganizira. Z majem naj bi po prvotnih načrtih tako prišlo do združitve največjih dveh družb v skupini, Hidria Rotomatika in Hidria AET. Družbi, ki sta leta 2016 ustvarili 138,4 in 34 milijonov evrov prihodkov, bi se predvidoma združili v enoto Hidria d.o.o., nekatera manjša, nestrateška podjetja v skupini pa naj bi bila po neuradnih informacijah predvidena za prodajo. Namen reorganizacije naj bi bila »poenostavitev korporativne strukture Hidrie in nadaljnje povečanje njene učinkovitosti«. S tem naj bi povečali učinkovitost in globalno konkurenčnost v segmentih zelenih avtomobilskih in industrijskih tehnologij. V Hidrii na naša vprašanja sicer niso odgovorili.

Zahteve bank pa naj bi se nanašale tudi na vodstveno strukturo koncerna. Namesto dosedanjega šestčlanskega poslovodnega odbora, v katerem sedijo dr. Iztok Seljak, Dušan Lapajne, Christof Johannes Droste, Boštjan Bratuš ter Gašper Svetlik in Urška Svetlik, bodo Hidrio d.o.o. predvidoma vodili štirje direktorji. Med njimi po dostopnih podatkih naj ne bi bilo Seljaka in Svetlikove. Umik slednje z vseh direktorjih funkcij naj bi, kot nam je potrdilo več virov, zahtevale prav banke.

A Svetlikova se iz skupine dejansko ne umika. V okviru reorganizacije naj bi poleg enote Hidria d.o.o. namreč začela delovati tudi Hidria Holding d.o.o,, ki naj bi bila osredotočena na strategijo koncerna, vse od inovacij, digitalne transformacije, do prevzemov in združitev, EU projektov, do pravnih zadev, marketinga in blagovnih znamk. Vodstvene funkcije v Hidria Holdingu naj bi predvidoma prevzeli Seljak ter Gašper in Urška Svetlik.
 

Umik DUTB


Dogovarjanje o prehodu z MRA na običajne oblike financiranja med bankami upnicami in Hidrio v okolju visoke gospodarske rasti in izboljšanja poslovnih rezultatov podjetij ni osamljen primer. Načine za predčasni konec dogovorov o prestrukturiranju posojil išče vse več podjetij. Želijo si boljše pogoje in več fleksibilnosti, banke pa novih, zdravih komitentov. Pri novih dogovorih pa pogosto ni več prostora za slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). To naj bi tako z novim dogovorom izločili tudi iz strukture Hidrie. Upnica je DUTB postala z likvidacijo in pripojitvijo Factor banke in Probanke, skupni dolg pa naj bi ob prenosu znašal okoli osem milijonov evrov. Banke naj bi bile zdaj pripravljene odkupiti terjatve DUTB.
 

Komentarji: