
Neomejen dostop | že od 14,99€
Čeprav Slovenija na prvi pogled ne zaostaja bistveno za povprečjem EU pri digitalizaciji, podatki Eurostata za leto 2024 razkrivajo podrobnejšo in manj spodbudno sliko. Digitalna preobrazba v Sloveniji napreduje prepočasi, zlasti na področju digitalnih veščin, tehnologij v podjetjih in kakovosti digitalnih javnih storitev.
Po podatkih Eurostata ima le 50 odstotkov Slovencev med 16. in 74. letom vsaj osnovne digitalne veščine, kar je štiri odstotne točke pod povprečjem EU. Še bolj zaskrbljujoče je, da napredne digitalne veščine obvlada zgolj petina prebivalcev (20 %), kar je občutno pod evropskim povprečjem (26 %). Hrvaška dosega 53 % pri osnovnih digitalnih veščinah in 23 % pri naprednih. Madžarska, ki je bila dolgo za nami, nas dohiteva z 49 % osnovnih in 21 % naprednih veščin.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da le 50,4 odstotka malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Sloveniji dosega osnovno raven digitalne intenzivnosti. To pomeni, da uporabljajo vsaj štiri ključne digitalne tehnologije – na primer družbena omrežja, e-trgovino, oblak ali avtomatizacijo poslovnih procesov. Povprečje EU na tem področju znaša 58 odstotkov.
Uporaba tehnologij, kot so umetna inteligenca, analiza velikih podatkov (big data) in računalništvo v oblaku, je v Sloveniji med nižjimi v EU. Na Hrvaškem ta delež znaša 55 %, na Madžarskem celo 59 %, kar pomeni, da sta obe državi v tem kazalniku pred Slovenijo. Zaostanek pri uvajanju omenjenih naprednih digitalnih rešitev še dodatno zavira konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Hrvaška je v zadnjih dveh letih močno vlagala v digitalna orodja za turizem, Madžarska pa v industrijske tehnologije in avtomatizacijo.
Slovenija je po večini kazalnikov digitalizacije primerljiva s Slovaško, a rahlo zaostaja pri uporabi digitalnih tehnologij v podjetjih in pri naprednih digitalnih veščinah prebivalstva. Medtem ko imata obe državi podobno stopnjo osnovne digitalne pismenosti, Slovaška hitreje napreduje pri uvajanju digitalnih rešitev v gospodarstvu.
Podjetja in javna uprava se redkeje odločajo za implementacijo teh orodij, pogosto zaradi pomanjkanja znanja, financ ali strategij, ugotavlja poročilo.
Slovenija sicer beleži visoko uporabo e-uprave – leta 2022 je kar 81 odstotkov internetnih uporabnikov dostopalo do digitalnih javnih storitev, kar je nad povprečjem EU (74 %). Vendar pa je kakovost teh storitev ocenjena s 71 točkami od 100, medtem ko je evropsko povprečje 77. Tudi tu nas Hrvaška (74/100) in Madžarska (76/100) že prehitevata, predvsem na račun večje uporabniške prijaznosti in integracije mobilnih rešitev, ugotavlja poročilo.
Estonija že vrsto let velja za vodilno digitalno družbo v EU, a kljub temu je v zadnjih letih dosegla dodatni kvalitativni preskok:
Več kot 70 % prebivalcev ima napredne digitalne veščine.
92 % uporabnikov uporablja digitalne javne storitve (EU povprečje: 74 %).
Podjetja tam množično uporabljajo umetno inteligenco, podatkovno analitiko in delajo v brezpapirnih okoljih.
Njihov ključ do uspeha:
dosledna državna digitalna strategija,
enostavni uporabniški vmesniki (npr. X-Road platforma),
in zaupanje ljudi v e-storitve.
Komentarji