Ifo Nemčiji letos napoveduje do šestodstotno recesijo
Nemško gospodarstvo se bo letos po najbolj optimističnem scenariju skrčilo za najmanj 1,5 odstotka.
Odpri galerijo
Nemškemu gospodartvu se tako vsem drugim zaradi pandemije koronavirusa ne piše nič dobrega. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Inštitut za ekonomske raziskave Ifo v svoji najnovejši napovedi gospodarskih gibanj ocenjuje, da se bo nemško gospodarstvo letos zaradi negativnih učinkov epidemije novega koronavirusa po najbolj optimističnem scenariju skrčilo za 1,5 odstotka, po najslabšem pa za šest odstotkov. Napovedi so, kot opozarjajo v Ifu, podvržene izjemno velikim trenutnim negotovostim.
V svoji zadnji napovedi je Ifo Nemčiji za letos napovedoval 1,1-odstotno gospodarsko rast. »Nihče ne ve natančno, kako bodo odpovedi naročil in zaprtja vplivali na gospodarstvo. To je precej odvisno od dodatnih ukrepov za zajezitev epidemije in odločitev, ki jih bodo sprejele druge države,« je dejal predsednik inštituta Clemens Fuest. V Ifu tako nemško vlado kot Evropsko unijo in Evropsko centralno banko pozivajo k obsežnim in dobro usmerjenim ukrepom za pomoč gospodarstvu. A tako imenovanega helikopterskega denarja, torej razdelitve denarja neposredno med prebivalce, ne podpirajo. Kot pojasnjujejo, imajo evropske države dobro razvito socialno državo, ki je ZDA nima. Zato je tam ukrep smiseln, v EU pa ne.
Vodja ekonomskih napovedi Timo Wollmershäuser je dejal, da se pri napovedih ne morejo zgledovati po podobnih dogodkih iz zgodovine, s pomočjo katerih bi lahko napovedali, kako bo kriza potekala. Takšnih primerljivih dogodkov preprosto ni, je dejal.
Trenutno se lahko zanašajo na zgodovinsko najgloblji marčevski padec indeksa, ki meri razmere v podjetjih. To jim daje slutiti, da bo padec BDP v drugem letošnjem četrtletju presegel vse dosedanje padce. Fuest ob vseh ukrepih vlade to poziva še k dodatnim ukrepom za samozaposlene in srednje velika ter mala podjetja.
Veliko bo odvisno od dodatnih ukrepov
V svoji zadnji napovedi je Ifo Nemčiji za letos napovedoval 1,1-odstotno gospodarsko rast. »Nihče ne ve natančno, kako bodo odpovedi naročil in zaprtja vplivali na gospodarstvo. To je precej odvisno od dodatnih ukrepov za zajezitev epidemije in odločitev, ki jih bodo sprejele druge države,« je dejal predsednik inštituta Clemens Fuest. V Ifu tako nemško vlado kot Evropsko unijo in Evropsko centralno banko pozivajo k obsežnim in dobro usmerjenim ukrepom za pomoč gospodarstvu. A tako imenovanega helikopterskega denarja, torej razdelitve denarja neposredno med prebivalce, ne podpirajo. Kot pojasnjujejo, imajo evropske države dobro razvito socialno državo, ki je ZDA nima. Zato je tam ukrep smiseln, v EU pa ne.
Primerljivih dogodkov v zgodovini ni
Vodja ekonomskih napovedi Timo Wollmershäuser je dejal, da se pri napovedih ne morejo zgledovati po podobnih dogodkih iz zgodovine, s pomočjo katerih bi lahko napovedali, kako bo kriza potekala. Takšnih primerljivih dogodkov preprosto ni, je dejal.
Trenutno se lahko zanašajo na zgodovinsko najgloblji marčevski padec indeksa, ki meri razmere v podjetjih. To jim daje slutiti, da bo padec BDP v drugem letošnjem četrtletju presegel vse dosedanje padce. Fuest ob vseh ukrepih vlade to poziva še k dodatnim ukrepom za samozaposlene in srednje velika ter mala podjetja.
