IMF poslabšal gospodarske napovedi za svet in Slovenijo
Posledice ruske agresije v Ukrajini, med njimi povišana inflacija z rastjo cen energentov, surovin in hrane, so poslabšale gospodarske obete po vsem svetu, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF). V primerjavi s projekcijami z lanskega oktobra je tako znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti za 1,3 odstotne točke na 3,6 odstotka, prav toliko naj bi znašala tudi znižana globalna napoved rasti za prihodnje leto.
IMF je v primerjavi s predvidevanji oktobra lani znižal tudi letošnjo napoved slovenske gospodarske rasti za skoraj odstotno točko, s 4,6 na 3,7 odstotka, napoved poprečne letošnje inflacije pri nas pa je krepko zvišal z 1,8 na 6,7 odstotka. Za prihodnje leto nam sicer napoveduje triodstotno rast in 5,1-odstotno stopnjo inflacije. Zanimivo je, da Sloveniji za letos obetajo enako rast, kot so jo že pred mesecem napovedali v GZS. Pri tem pa je napoved washingtonskih analitikov za pol odstotne točke nižja od še vedno neuradne napovedi Umarja, ki jo vlada pred volitvam noče potrditi, ker je menda prenizka.
Nižje napovedi tudi za območje z evrom
Spomnimo, medtem ko je svetovno gospodarstvo kot celota še lani, z okrevanjem po pandemiji zraslo za 6,1 odstotka, so se zdaj razmere in projekcije precej spremenile. Napoved gospodarske rasti za celotno območje z evrom je tako v primerjavi z oktobrskimi projekcijami znižana za dobro odstotno točko, na 2,8 odstotka. Več kot polovico manjši so v primerjavi s pred pol leta obeti za nemško gospodarstvo, ki naj bi letos zraslo za 2,1, prihodnje leto pa za 2,7 odstotka, prav tako se bo opazno upočasnila gospodarska dinamika v sosednjih državah, kažejo najnovejše projekcije IMF.
Prav tako so luči posledic vojne krepko zvišane inflacijske napovedi. V razvitih državah naj bi tako poprečna stopnja inflacije letos znašala 5,7 odstotka, v državah v razvoju pa v povprečju kar 8,7 odstotka.
Največji popravki navzdol so pri napovedih seveda pri Rusiji in Ukrajini. Rusiji letos grozi resna recesija z blizu dvoštevilčnim gospodarskim padcem, še precej večji, več kot tretjinski upad obsega gospodarstva se nakazuje napadeni Ukrajini.
Splošna tveganja so se močno povečala
»Kriza se razvija v razmerah, ko si svetovno gospodarstvo še ni popolnoma opomoglo od pandemije. Že pred vojno je inflacija v številnih državah naraščala zaradi neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem ter podpornih ukrepov med pandemijo, kar je povzročilo zaostritev denarne politike. Zadnje zapore na Kitajskem bi lahko povzročile nova ozka grla v svetovnih dobavnih verigah. V tem kontekstu bo vojna poleg svojega neposrednega in tragičnega humanitarnega vpliva upočasnila gospodarsko rast in povečala inflacijo,« ugotavlja glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas in poudarja, da so se »splošna gospodarska tveganja močno povečala, politični kompromisi pa so postali še bolj zahtevni«.
Mednarodni denarni sklad, ki ga vodi Kristalina Georgieva, tako opozarja, da je glede na naravo gospodarskega šoka lahko rast lahko še počasnejša, inflacija pa se lahko še zviša, če bi sankcije, usmerjene v dokončanje vojne, še bolj zajezile izvoz ruskih energentov. Prav tako tudi še ni po nadzorom pandemija, kjer ob morebitnem pojavu bolj kužnih različic virusa niso izključena nova zaprtja držav in motnje v proizvodnji.
V takem težavnem in negotovem okolju so za ustrezne gospodarske rezultate še toliko bolj potrebne učinkovite politike na nacionalni ravni in usklajeni napori na multilateralni ravni, poudarjajo v IMF.
