IMF: Svetovna rast najnižja v zadnjih desetih letih
Mednarodni denarni sklad že četrtič letos sklestil napoved globalne rasti, tokrat na tri odstotke, slabši obeti pa tudi za Nemčijo, evrodeželo in Slovenijo.
Odpri galerijo
Infografika Delo
Ljubljana – Mednarodni denarni sklad (IMF) je zaradi vse večjih tveganj že četrtič letos sklestil napoved letošnje svetovne gospodarske rasti, tokrat še za 0,2 odstotne točke na vsega tri odstotke.
To je najnižja rast po svetovni finančni krizi leta 2009 in znatno nižja kot v 2017, ko je bila povprečna rast po svetu 3,8-odstotna, izhaja iz svetovnih gospodarskih napovedi (World Economic Outlook), predstavljenih pred začetkom letne skupščine IMF in Svetovne banke v Washingtonu.
Največja grožnja svetovnemu gospodarstvu ostajajo večje geopolitične napetosti ter trgovinske in carinske negotovosti, ki vplivajo na znižanje gospodarskih in naložbenih obetov širom po svetu. »Ameriško-kitajske trgovinske napetosti bodo po naših predvidevanjih do leta 2020 skupaj znižale svetovni BDP za 0,8 odstotka,« ocenjuje glavna ekonomistka IMF, Indijka Gita Gopinath, in hkrati opozarja, da rast po svetu peša tudi zaradi drugih vzrokov, denimo nekatere razvite države pestijo nizka rast produktivnosti in demografske težave.
Znižanje industrijske proizvodnje in obsega svetovne trgovine zdaj krni rast in slabša gospodarske obete tudi v velikih razvijajočih se državah (Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija). Ob tem, ko je na udaru zlasti predelovalna industrija, še posebej avtomobilska, je bila tudi rast svetovne trgovine v prvi polovici tega leta skrajno pičla, le enoodstotna. To je najmanj v zadnjih sedmih letih.
V primerjavi z zadnjimi, julijskimi napovedmi so v IMF zdaj znižali gospodarske obete za skoraj vse razvite države, še posebej pa za evrsko območje. To naj bi po oceni analitikov letos doseglo pičlo 1,2-, v prihodnjem letu pa 1,4-odstotno gospodarsko rast.
V negativno smer izstopa zlasti napoved za našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo, ki naj bi letos obseg svoje ekonomije povečala za pičlih 0,5 odstotka, močno, za kar polovico odstotne točke pa je znižana tudi napoved zanjo za prihodnje leto. Sosednji Italiji se letos obetata ničelna rast in gospodarski zastoj, rast se bo znižala tudi v Franciji in po državah Beneluksa, še sploh v primeru trdega brexita.
V IMF so v primerjavi z aprilom zdaj za 0,5 odstotne točke, s 3,4 na 2,9 odstotka, znižali tudi letošnjo gospodarsko napoved za Slovenijo, za prihodnje leto pa so jo za odtenek zvišali, z 2,8 na prav tako 2,9 odstotka.
Slovenija bo po predvidevanjih IMF še naprej rasla po stopnjah, višjih od povprečja evrskega območja, se bo pa rast tudi pri nas umirila z lanskih 4,1 odstotka. Letos in prihodnje leto pa se nam obeta približno podobna gospodarska dinamika kot, denimo, Češki, Slovaški in baltskim državam.
V IMF ob tem opozarjajo, da tveganja, ki so že zdaj zelo izražena, še naraščajo, kar pomeni, da bi bila rast v prihodnje lahko še nekaj nižja od napovedane. Geopolitična in trgovinska tveganja, tudi povezana z brexitom, lahko ogrozijo šibko rast v razvijajočih se državah in evrskem območju.
Razvite države pa se lahko ujamejo v past ukoreninjene nizke inflacije, ki bi zmanjševala prostor za nadaljnje ukrepanje centralnih bank. Sicer pa ohlapna denarna politika za zdaj pomembno prispeva h gospodarski dinamiki: brez spodbujevalnih ukrepov centralnih bank bi bila svetovna gospodarska rast tako v 2019 kot v 2020 nižja za še 0,5 odstotne točke, še ocenjujejo v IMF.
In kako naprej, kako oživiti rast? IMF, ki ga po novem vodi Kristalina Georgieva, voditeljem priporoča predvsem odpravo trgovinskih ovir in zmanjšanje geopolitičnih napetosti, saj je to nujno za povečanje zaupanja in okrepitev naložb, trgovine in gospodarske rasti. Pri tem pa morajo zmanjšati negotovosti tudi doma, tudi s primernimi fiskalnimi ukrepi, saj stimulativna denarna politika ne more biti edini vzvod rasti.
»Države, kot sta Nemčija ali pa Nizozemska, bi morale nizke obrestne mere izkoristiti za družbene in infrastrukturne naložbe,« je še poudarila glavna ekonomistka Gopinathova in države pozvala k strukturnim reformam za povečanje produktivnosti, izboljšanje odpornosti in zmanjšanje neenakosti.
Napovedi postajajo vse bolj kočljive, upočasnitev je sočasno zajela vse svet, okrevanje pa je negotovo. Pri vsega triodstotni svetovni gospodarski rasti ni več prostora za napačne politike, opozarjajo v IMF in države pozivajo, da svetovni trgovinski sistem izboljšajo, ne pa da ga opustijo. Države morajo delovati skupaj, saj multilateralizem ostaja edina rešitev za spopad s podnebnimi spremembami, kibernetskimi tveganji, izogibanjem plačila davkov in drugimi skupnimi globalnimi izzivi.
To je najnižja rast po svetovni finančni krizi leta 2009 in znatno nižja kot v 2017, ko je bila povprečna rast po svetu 3,8-odstotna, izhaja iz svetovnih gospodarskih napovedi (World Economic Outlook), predstavljenih pred začetkom letne skupščine IMF in Svetovne banke v Washingtonu.
Največja grožnja geopolitične napetosti in carinske negotovosti
Največja grožnja svetovnemu gospodarstvu ostajajo večje geopolitične napetosti ter trgovinske in carinske negotovosti, ki vplivajo na znižanje gospodarskih in naložbenih obetov širom po svetu. »Ameriško-kitajske trgovinske napetosti bodo po naših predvidevanjih do leta 2020 skupaj znižale svetovni BDP za 0,8 odstotka,« ocenjuje glavna ekonomistka IMF, Indijka Gita Gopinath, in hkrati opozarja, da rast po svetu peša tudi zaradi drugih vzrokov, denimo nekatere razvite države pestijo nizka rast produktivnosti in demografske težave.
Znižanje industrijske proizvodnje in obsega svetovne trgovine zdaj krni rast in slabša gospodarske obete tudi v velikih razvijajočih se državah (Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija). Ob tem, ko je na udaru zlasti predelovalna industrija, še posebej avtomobilska, je bila tudi rast svetovne trgovine v prvi polovici tega leta skrajno pičla, le enoodstotna. To je najmanj v zadnjih sedmih letih.
Znižani obeti za Nemčijo
V primerjavi z zadnjimi, julijskimi napovedmi so v IMF zdaj znižali gospodarske obete za skoraj vse razvite države, še posebej pa za evrsko območje. To naj bi po oceni analitikov letos doseglo pičlo 1,2-, v prihodnjem letu pa 1,4-odstotno gospodarsko rast.
V negativno smer izstopa zlasti napoved za našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo, ki naj bi letos obseg svoje ekonomije povečala za pičlih 0,5 odstotka, močno, za kar polovico odstotne točke pa je znižana tudi napoved zanjo za prihodnje leto. Sosednji Italiji se letos obetata ničelna rast in gospodarski zastoj, rast se bo znižala tudi v Franciji in po državah Beneluksa, še sploh v primeru trdega brexita.
Napoved za Slovenijo znižana s 3,4 na 2,9 odstotka
V IMF so v primerjavi z aprilom zdaj za 0,5 odstotne točke, s 3,4 na 2,9 odstotka, znižali tudi letošnjo gospodarsko napoved za Slovenijo, za prihodnje leto pa so jo za odtenek zvišali, z 2,8 na prav tako 2,9 odstotka.
Slovenija bo po predvidevanjih IMF še naprej rasla po stopnjah, višjih od povprečja evrskega območja, se bo pa rast tudi pri nas umirila z lanskih 4,1 odstotka. Letos in prihodnje leto pa se nam obeta približno podobna gospodarska dinamika kot, denimo, Češki, Slovaški in baltskim državam.
Infografika Delo
V IMF ob tem opozarjajo, da tveganja, ki so že zdaj zelo izražena, še naraščajo, kar pomeni, da bi bila rast v prihodnje lahko še nekaj nižja od napovedane. Geopolitična in trgovinska tveganja, tudi povezana z brexitom, lahko ogrozijo šibko rast v razvijajočih se državah in evrskem območju.
Razvite države pa se lahko ujamejo v past ukoreninjene nizke inflacije, ki bi zmanjševala prostor za nadaljnje ukrepanje centralnih bank. Sicer pa ohlapna denarna politika za zdaj pomembno prispeva h gospodarski dinamiki: brez spodbujevalnih ukrepov centralnih bank bi bila svetovna gospodarska rast tako v 2019 kot v 2020 nižja za še 0,5 odstotne točke, še ocenjujejo v IMF.
Priporočila: zmanjšajte ovire in napetosti, poskrbite za reforme
In kako naprej, kako oživiti rast? IMF, ki ga po novem vodi Kristalina Georgieva, voditeljem priporoča predvsem odpravo trgovinskih ovir in zmanjšanje geopolitičnih napetosti, saj je to nujno za povečanje zaupanja in okrepitev naložb, trgovine in gospodarske rasti. Pri tem pa morajo zmanjšati negotovosti tudi doma, tudi s primernimi fiskalnimi ukrepi, saj stimulativna denarna politika ne more biti edini vzvod rasti.
»Države, kot sta Nemčija ali pa Nizozemska, bi morale nizke obrestne mere izkoristiti za družbene in infrastrukturne naložbe,« je še poudarila glavna ekonomistka Gopinathova in države pozvala k strukturnim reformam za povečanje produktivnosti, izboljšanje odpornosti in zmanjšanje neenakosti.
Napovedi postajajo vse bolj kočljive, upočasnitev je sočasno zajela vse svet, okrevanje pa je negotovo. Pri vsega triodstotni svetovni gospodarski rasti ni več prostora za napačne politike, opozarjajo v IMF in države pozivajo, da svetovni trgovinski sistem izboljšajo, ne pa da ga opustijo. Države morajo delovati skupaj, saj multilateralizem ostaja edina rešitev za spopad s podnebnimi spremembami, kibernetskimi tveganji, izogibanjem plačila davkov in drugimi skupnimi globalnimi izzivi.
