IMF znižal napoved rasti, priporoča fiskalne ukrepe
Slovenija naj bi letos dosegla 3,7-, v prihodnjem letu pa 4,5-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da se bo v 2022 vrnila na predkrizno raven iz leta 2019.
Odpri galerijo
Vodja misije IMF v Sloveniji Bernardin Akitoby. FOTO: Matej Družnik
Slovenija naj bi letos dosegla 3,7-, v prihodnjem letu pa 4,5-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da se bo v 2022 vrnila na predkrizno raven iz leta 2019, je ob zaključku redne letne misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri nas povedal njen vodja Bernardin Akitoby. Misija je tako za poldrugo odstotno točko znižala napoved rasti za letos, podano lansko jesen.
Med glavne prioritete ekonomske politike IMF uvršča nadaljno fiskalno podporo za zmanjšanje gospodarskih in socialnih posledic epidemije, pomoč podjetjem v sektorjih, ki jih je prizadel covid, in pa pospešene naložbe v digitalne in zelene tehnologije tudi z evropskimi sredstvi. »Fiskalna politika mora ostati močno podporna, dokler ne pride do okrevanja. Vlado pozivamo, da meri učinkovitost ukrepov in jih po potrebi prilagodi,« je poudaril Akitoby.
IMF nam svetuje postopnost in ciljanost pri izhodu iz podpornih ukrepov za podjetja in banke. Za zdaj se stečaji niso povečali, a lahko začnejo naraščati po izteku moratorijev na odlog plačil kreditov, kar je lahko tveganje za finančno stablnost.
Kar zadeva reforme, bi morali preiti od zaščite delovnih mest v času krize do kasnejšega preusposabljanja zaposlenih, kar zahteva aktivno politiko na trgu dela. Glede na podnebne spremembe, pa mora Slovenija podpirati naložbe v zelene projekte in povečati obdavčitev dejavnosti, ki bolj onesnažujejo okolje, meni Akitoby.
»Negotovosti so zelo velike, zato se ne gre igrati s finančno stabilnostjo. Banki Slovenij in bankam priporočamo, da se o teh stvareh še naprej pogovarjajo in naredijo prilagoditve, če bodo potrebne,« pa je Akitoby odgovoril na vprašanje Dela, kakšno je njihovo stališče glede omejitev pri posojilih gospodinjstvom, ki jih je jeseni 2019 uvedla Banka Slovenije.
Med glavne prioritete ekonomske politike IMF uvršča nadaljno fiskalno podporo za zmanjšanje gospodarskih in socialnih posledic epidemije, pomoč podjetjem v sektorjih, ki jih je prizadel covid, in pa pospešene naložbe v digitalne in zelene tehnologije tudi z evropskimi sredstvi. »Fiskalna politika mora ostati močno podporna, dokler ne pride do okrevanja. Vlado pozivamo, da meri učinkovitost ukrepov in jih po potrebi prilagodi,« je poudaril Akitoby.
IMF nam svetuje postopnost in ciljanost pri izhodu iz podpornih ukrepov za podjetja in banke. Za zdaj se stečaji niso povečali, a lahko začnejo naraščati po izteku moratorijev na odlog plačil kreditov, kar je lahko tveganje za finančno stablnost.
Kar zadeva reforme, bi morali preiti od zaščite delovnih mest v času krize do kasnejšega preusposabljanja zaposlenih, kar zahteva aktivno politiko na trgu dela. Glede na podnebne spremembe, pa mora Slovenija podpirati naložbe v zelene projekte in povečati obdavčitev dejavnosti, ki bolj onesnažujejo okolje, meni Akitoby.
»Negotovosti so zelo velike, zato se ne gre igrati s finančno stabilnostjo. Banki Slovenij in bankam priporočamo, da se o teh stvareh še naprej pogovarjajo in naredijo prilagoditve, če bodo potrebne,« pa je Akitoby odgovoril na vprašanje Dela, kakšno je njihovo stališče glede omejitev pri posojilih gospodinjstvom, ki jih je jeseni 2019 uvedla Banka Slovenije.
