Kako se je pletlo z maketo drugega tira
Preplačana, narejena in umaknjena, zato zdaj nihče ne ve, kje je, čeprav bi jo uporabili
Odpri galerijo
Po fotografiranju so se razkrile napake in maketa je izginila. FOTO: Blaž Samec/Delo
Direkcija za infrastrukturo je pod vodstvom Damirja Topolka septembra 2017 izbirala med dvema ponudbama za izdelavo makete predvidenega drugega tira med Divačo in Koprom. Izbrala je ponudbo podjetja Art Rebel 9 za 133.590 evrov, izbrani pa je za podizvajalca izbral podjetje RPS, ki je na istem razpisu ponudilo maketo za polovico nižjo ceno (60.851 evrov).
To je prišlo na dan kmalu po predstavitvi makete v predelanem ladijskem kontejnerju in fotografiranju predstavnikov vlade ob njej, v začetku marca lani. Fiasko je dobro služil nasprotnikom tako zamišljenega projekta in predlagateljem referenduma o drugem tiru, katerega datum (20.julija) je vlada Mira Cerarja določila konec marca. Maketa je zbudila veliko dvomov, češ, »če ne znajo izbrati izdelovalca makete, zagotovo ne znajo izpeljati tako velikega projekta«.
Na direkciji za infrastrukturo so se odvali hitro in pojasnili, da se je zgodila napaka, »komisija je uporabila program excel oziroma predlogo, ki se uporablja za ocenjevanje ponudb, vendar v tej predlogi niso bile ustrezno korigirane formule in posledično se je zgodil napačen izračun.«
Ministrstvo za infrastrukturo, katerega del je direkcija, je zaprosilo agencijo za varstvo konkurence za preveritev dogovorov med dvema ponudnikoma, AVK pa ni našla dokazov o povezanosti ponudnikov pred razpisom. Kasneje pa se je ob reviziji posla, ki jo je zahtevalo ministrstvo za javno upravo, državna revizijska komisija ogradila od presoje. Ponudnik je bil že izbran, pogodba podpisana, neizbrani ponudnik pa se ni pritožil. Z direkcije za infrastrukturo pa so poslali na AVK še uradna zahtevo za presojo skladnosti delovanja dveh ponudnikov s predpisi.
Topolko zaradi objektivne odgovornosti ni odstopil, razrešili so neimenovanega državnega uradnika, sicer nosilca javnega naročanja in skrbnika pogodbe. Na koncu je direkcija od podjetja Art Rebel 9 zahtevala, naj do ugotovitev AVK umakne maketo »in prekine vse aktivnosti v zvezi z njo«. To so potem stopnjevali v prekinitev pogodbe zato, ker Art Rebel 9 v ponudbi ni navedel podizvajalca. Pohvalili so se, da za maketo niso plačali niti evra. Od takrat so se za maketo izgubile vse sledi.
Tudi zdaj z ministrstva za infrastrukturo odgovarjajo, da Art Rebel 9 ni dobil nikakršnega plačila za maketo, prav tako pa ni odprta nobena tožba v zvezi s tem.
Že razpis je direkcija za infrastrukturo izvedla zgolj zato, ker družba 2TDK še ni imela nobenih pooblastil. Kontejner z maketo naj bi selili tudi v Ljubljano, prevzela in varovala naj bi ga ravno družba 2TDK. Slovenija je sicer za maketo dobila evropski denar, z njim naj bi pokrili 85 odstotkov stroškov projekta.
Kje je končala maketa, zdaj ne vedo nič niti v družbi 2TDK, čeprav neuradno menijo, da bi bila koristna dopolnitev informacijskega centra za projekt, ki je tik pred zagonom, v nekaj dneh naj bi namreč objavili razpis za projektno dokumentacijo in gradnjo viadukta prek zavarovanega območja ob italijanski meji. »Bila je odstranjena, kam, pa ne vemo,« pravijo.
Za oklevanjem EIB pri dodelitvi denarja za drugi tir po nekaterih mnenjih stoji to, da je EIB nedavno posojilo dodelila Tržaškemu pristanišču in povsem poslovno skrbi za to, da bo posojilo vrnjeno z dobrim poslovanjem sosednjega pristanišča. To lahko nekoliko pokvari dobra povezava Luke Koper s celino. »Glede te teze ne bi želeli špekulirati, zato vam ne moremo dati
uradnega mnenja,« odgovarjajo na MZI. Neuradno pa je slišati, da so zaskrbljeni, ker je na vplivnih mestih znotraj banke več italijanskih uslužbencev.
To je prišlo na dan kmalu po predstavitvi makete v predelanem ladijskem kontejnerju in fotografiranju predstavnikov vlade ob njej, v začetku marca lani. Fiasko je dobro služil nasprotnikom tako zamišljenega projekta in predlagateljem referenduma o drugem tiru, katerega datum (20.julija) je vlada Mira Cerarja določila konec marca. Maketa je zbudila veliko dvomov, češ, »če ne znajo izbrati izdelovalca makete, zagotovo ne znajo izpeljati tako velikega projekta«.
Na direkciji za infrastrukturo so se odvali hitro in pojasnili, da se je zgodila napaka, »komisija je uporabila program excel oziroma predlogo, ki se uporablja za ocenjevanje ponudb, vendar v tej predlogi niso bile ustrezno korigirane formule in posledično se je zgodil napačen izračun.«
Ministrstvo za infrastrukturo, katerega del je direkcija, je zaprosilo agencijo za varstvo konkurence za preveritev dogovorov med dvema ponudnikoma, AVK pa ni našla dokazov o povezanosti ponudnikov pred razpisom. Kasneje pa se je ob reviziji posla, ki jo je zahtevalo ministrstvo za javno upravo, državna revizijska komisija ogradila od presoje. Ponudnik je bil že izbran, pogodba podpisana, neizbrani ponudnik pa se ni pritožil. Z direkcije za infrastrukturo pa so poslali na AVK še uradna zahtevo za presojo skladnosti delovanja dveh ponudnikov s predpisi.
Sledi so izginile
Topolko zaradi objektivne odgovornosti ni odstopil, razrešili so neimenovanega državnega uradnika, sicer nosilca javnega naročanja in skrbnika pogodbe. Na koncu je direkcija od podjetja Art Rebel 9 zahtevala, naj do ugotovitev AVK umakne maketo »in prekine vse aktivnosti v zvezi z njo«. To so potem stopnjevali v prekinitev pogodbe zato, ker Art Rebel 9 v ponudbi ni navedel podizvajalca. Pohvalili so se, da za maketo niso plačali niti evra. Od takrat so se za maketo izgubile vse sledi.
Tudi zdaj z ministrstva za infrastrukturo odgovarjajo, da Art Rebel 9 ni dobil nikakršnega plačila za maketo, prav tako pa ni odprta nobena tožba v zvezi s tem.
Že razpis je direkcija za infrastrukturo izvedla zgolj zato, ker družba 2TDK še ni imela nobenih pooblastil. Kontejner z maketo naj bi selili tudi v Ljubljano, prevzela in varovala naj bi ga ravno družba 2TDK. Slovenija je sicer za maketo dobila evropski denar, z njim naj bi pokrili 85 odstotkov stroškov projekta.
Kje je končala maketa, zdaj ne vedo nič niti v družbi 2TDK, čeprav neuradno menijo, da bi bila koristna dopolnitev informacijskega centra za projekt, ki je tik pred zagonom, v nekaj dneh naj bi namreč objavili razpis za projektno dokumentacijo in gradnjo viadukta prek zavarovanega območja ob italijanski meji. »Bila je odstranjena, kam, pa ne vemo,« pravijo.
Denar za tir vprašljiv
Za oklevanjem EIB pri dodelitvi denarja za drugi tir po nekaterih mnenjih stoji to, da je EIB nedavno posojilo dodelila Tržaškemu pristanišču in povsem poslovno skrbi za to, da bo posojilo vrnjeno z dobrim poslovanjem sosednjega pristanišča. To lahko nekoliko pokvari dobra povezava Luke Koper s celino. »Glede te teze ne bi želeli špekulirati, zato vam ne moremo dati
uradnega mnenja,« odgovarjajo na MZI. Neuradno pa je slišati, da so zaskrbljeni, ker je na vplivnih mestih znotraj banke več italijanskih uslužbencev.
