Kar veliko zmagovalcev državnega proračuna za leto 2022
Več denarja za zdravstvo, obrambo, policijo, infrastrukturo, šolstvo, okolje, javno upravo, pravosodje, manj za resorja za delo in gospodarstvo.
Odpri galerijo
Večina resorjev bo prejela več, kot predvideva spremenjeni proračun za letos. Foto Leon Vidic
Vlada je za prihodnje leto predvidela proračunske izdatke v višini skoraj 14 milijard evrov, iz razreza po ministrstvih pa je razvidno, da bo prihodnje leto večina resorjev prejela več, kot predvideva spremenjeni proračun za letos. Ob predvidenem umirjanju epidemije in umiku ukrepov se leta 2022 nekoliko znižuje poraba na ministrstvih za gospodarski razvoj ter za delo, družino in socialne zadeve, poraba kmetijskega ministrstva in ministrstva za kulturo pa prihodnje leto ostaja podobna, kot je predvidena za letos.
Minister za finance Andrej Šircelj je po sprejetju proračunov napovedal, da bo pomembna proračunska prioriteta predvsem zdravstvo, za naložbe v tem resorju naj bi v prihodnjih dveh letih namenili po 200 milijonov evrov na leto. Iz razreza predlaganih proračunov za leti 2022 in 2023 sicer izhaja, da naj bi ministrstvo za zdravje prihodnje leto prejelo 683 milijonov evrov, kar je dobrih 150 milijonov evrov oziroma skoraj tretjina več kot letos, poraba leta 2023 pa naj bi se spet znižala na približno letošnjo raven.
Minister je sicer zraven še izpostavil, da bo za naložbe v domove za starostnike leta 2022 namenjenih 36 milijonov evrov, leta 2023 pa 22 milijonov evrov. Pri tem je napovedal tudi več denarja za investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj ter dolgotrajno oskrbo.
Primerjava z veljavnim letošnjim proračunom pa nam sicer pokaže, da so zmagovalci proračunov za leti 2022 in 2023 tudi tako imenovani represivni resorji: ministrstvu za notranje zadeve, ki sodi v kvoto SDS, je prihodnje leto namenjenih 83 milijonov več kot letos, poraba se bo zvišala na 553 milijonov evrov. Še večji proračunski pospešek dobiva obrambno ministrstvo v rokah prvaka NSi: poraba je za prihodnje leto zvišana za skoraj 160 milijonov evrov na okoli 793 milijonov evrov, leta 2023 je predvideno dodatno zvišanje obrambnih izdatkov še za dobrih 100 milijonov na 896 milijonov evrov. Ni dvoma, da se bo Slovenija s tem pospešeno bližala Natovi zahtevi po dveh odstotkih BDP za obrambne namene.
Največji vladni stranki lahko prihodnje leto računata tudi na precej višjo porabo v strateških resorjih za infrastrukturo (zvišanje za 200 milijonov evrov na okoli 1,3 milijarde) ter okolje in prostor, kjer se izdatki zvišujejo za približno 120 milijonov na dobre pol milijarde evrov.
Opazno se prihodnje leto povečuje tudi poraba ministrstev, ki so zdaj v rokah SMC, šolski resor dobiva dodatnih 200 milijonov evrov, ministrstvo za javno upravo dodatnih skoraj 100 milijonov, za petino se povečuje tudi poraba pravosodnega ministrstva.
Izjema je le Počivalškovo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je ob predvidenem umirjanju epidemije načrtovanih manj subvencij in drugih protikriznih izdatkov, poraba pa se iz letošnjih dobrih 400 milijonov nato v letih 2022 in 2023 znižuje na 360 oziroma slabih 217 milijonov evrov. Za skoraj četrt milijarde se prihodnje leto znižuje tudi predvidena poraba največjega proračunskega porabnika, ministrstva za finance, ki zase načrtuje izdatke v višini približno 3,65 milijarde evrov. Očitno ta podatek izhaja tudi iz predpostavke, da bodo prihodnje leto nekoliko nižji stroški za servisiranje javnega dolga in proračunske transferje.
Minister za finance Andrej Šircelj je po sprejetju proračunov napovedal, da bo pomembna proračunska prioriteta predvsem zdravstvo, za naložbe v tem resorju naj bi v prihodnjih dveh letih namenili po 200 milijonov evrov na leto. Iz razreza predlaganih proračunov za leti 2022 in 2023 sicer izhaja, da naj bi ministrstvo za zdravje prihodnje leto prejelo 683 milijonov evrov, kar je dobrih 150 milijonov evrov oziroma skoraj tretjina več kot letos, poraba leta 2023 pa naj bi se spet znižala na približno letošnjo raven.
Kdo dobi več
Minister je sicer zraven še izpostavil, da bo za naložbe v domove za starostnike leta 2022 namenjenih 36 milijonov evrov, leta 2023 pa 22 milijonov evrov. Pri tem je napovedal tudi več denarja za investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj ter dolgotrajno oskrbo.
Infografika Delo
Primerjava z veljavnim letošnjim proračunom pa nam sicer pokaže, da so zmagovalci proračunov za leti 2022 in 2023 tudi tako imenovani represivni resorji: ministrstvu za notranje zadeve, ki sodi v kvoto SDS, je prihodnje leto namenjenih 83 milijonov več kot letos, poraba se bo zvišala na 553 milijonov evrov. Še večji proračunski pospešek dobiva obrambno ministrstvo v rokah prvaka NSi: poraba je za prihodnje leto zvišana za skoraj 160 milijonov evrov na okoli 793 milijonov evrov, leta 2023 je predvideno dodatno zvišanje obrambnih izdatkov še za dobrih 100 milijonov na 896 milijonov evrov. Ni dvoma, da se bo Slovenija s tem pospešeno bližala Natovi zahtevi po dveh odstotkih BDP za obrambne namene.
Največji vladni stranki lahko prihodnje leto računata tudi na precej višjo porabo v strateških resorjih za infrastrukturo (zvišanje za 200 milijonov evrov na okoli 1,3 milijarde) ter okolje in prostor, kjer se izdatki zvišujejo za približno 120 milijonov na dobre pol milijarde evrov.
Opazno se prihodnje leto povečuje tudi poraba ministrstev, ki so zdaj v rokah SMC, šolski resor dobiva dodatnih 200 milijonov evrov, ministrstvo za javno upravo dodatnih skoraj 100 milijonov, za petino se povečuje tudi poraba pravosodnega ministrstva.
Izjema je le Počivalškovo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je ob predvidenem umirjanju epidemije načrtovanih manj subvencij in drugih protikriznih izdatkov, poraba pa se iz letošnjih dobrih 400 milijonov nato v letih 2022 in 2023 znižuje na 360 oziroma slabih 217 milijonov evrov. Za skoraj četrt milijarde se prihodnje leto znižuje tudi predvidena poraba največjega proračunskega porabnika, ministrstva za finance, ki zase načrtuje izdatke v višini približno 3,65 milijarde evrov. Očitno ta podatek izhaja tudi iz predpostavke, da bodo prihodnje leto nekoliko nižji stroški za servisiranje javnega dolga in proračunske transferje.
