Kdo so slovenski Appli in Amazoni
Na prste ene roke lahko preštejemo podjetja, ki so se razvila v prave multinacionalke
Odpri galerijo
Foto: Piero Cruciatti AFP
Le štiri podjetja v Sloveniji so za zdaj sposobna ustvariti več kot milijardo evrov prihodkov od prodaje. To je za Slovenijo magična meja, ki od podjetij zahteva obsežno internacionalizacijo.
Dve najvrednejši borzni družbi na zemeljski obli sta Apple in Amazon. Presegli sta vrednost enega bilijona dolarjev (tisoč milijard). Potem ko je prvi s kar nekaj pompa presegel magično mejo pred dobrim mesecem, se je drugi te meje dotaknil ta teden.
Za primerjavo, trenutno najvrednejše podjetje Ljubljanske borze je novomeška Krka, ki je glede na vrednost njenih delnic na borzi vredna 1,8 milijarde evrov. Apple in Amazon je za 526 oziroma 472 Krk. To seveda nista največji podjetji na zemeljski obli in verjetno tudi ne največ vredni. Savdski Aramco bi bil na borzi vreden več, kot sta Apple in Amazon skupaj, a je družba za zdaj opustila načrte javne prodaje.
A pustimo ameriške in svetovne presežnike. Kje so slovenske magične meje? Na ljubljanski borzi je magična meja precej nižje. Več kot milijardo evrov je vredna trenutno le Krka. V tej skupini bi lahko bila tudi NLB, če bo javna ponudba delnic uspešna.
Borza za Slovenijo, žal, ni pravo merilo. V poslovnem vidiku je za Slovenijo magična meja milijarda evrov ustvarjenih prihodkov od prodaje.
Če izločimo trgovce, potem so v Sloveniji letos le štiri podjetja z letnimi prihodki od prodaje, ki znašajo več kot milijardo evrov, to so Krka, Revoz, Gorenje in Lek. Letos naj bi se tej ligi pridružila Zavarovalnica Triglav, ki pa ni predelovalno podjetje, ampak finančna ustanova s precej drugačno strukturo poslovanja. Kot rečeno, trgovce smo izločili, saj so preprodajalci. Njihov dejanski prihodek so iztržene provizije – kosmate marže od prodanih izdelkov. Največ jih zbere Mercator, ki je lani imel 573 milijonov evrov kosmatih marž.
A če ostanemo pri proizvodnih podjetjih, po lanskih podatkih je najbližji zasledovalec kluba milijarderjev Kolektor, ki je ustvaril 734 milijonov evrov prihodkov. Skupino Kolektor sestavlja 35 podjetij (družba FMR je lastnik medijske hiše Delo, d. o. o.), letos pa načrtuje okoli 800 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Do leta 2020 načrtujejo, da bodo prihodki od prodaje presegli milijardo evrov, tako je zapisano v načrtih skupine.
Kolektorju sledi Impol, ki je lani dosegel 667 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Če sodimo po letnem poročilu, naj bi prihodki letos dosegli 741 milijonov evrov.
Preboj v klub milijarderjev po prihodkih je težji, kot se zdi na prvi pogled, in ne zadošča zgolj uspeh na mednarodnih trgih. Za tako veliko podjetje je v Sloveniji praviloma v več pogledih premalo prostora. Poleg tega da je družba velik izvoznik, je skoraj nujno, da ima v tujini tudi bodisi razvojne bodisi proizvodne zmogljivosti. Krka, denimo, zaposluje okoli 12.000 ljudi, več kot polovica jih je zaposlenih v tujini. Mednarodna struktura proizvodnje pa zahteva organizacijsko evolucijo.
Res je sicer, da imata tako Revoz kot Lek proizvodne zmogljivosti in skoraj vse zaposlene le v Sloveniji, a sta del multinacionalk. Prvi je del Renaulta, drugi pa Novartisa. Oba imata v sklopu skupine podporo v razvoju in trženju, ki bi sicer zahteval več tisoč zaposlenih. Prelom, ki zahteva večjo internacionalizacijo, se začne pri okoli pol milijarde evrov prihodkov od prodaje, kaže pregled slovenskih multinacionalk. Tudi če se bodo ugodne razmere na mednarodnih trgih nadaljevale, bo le malo podjetij s sedežem v Sloveniji doseglo preboj v elitno druščino milijarderjev po prihodkih.
Dve najvrednejši borzni družbi na zemeljski obli sta Apple in Amazon. Presegli sta vrednost enega bilijona dolarjev (tisoč milijard). Potem ko je prvi s kar nekaj pompa presegel magično mejo pred dobrim mesecem, se je drugi te meje dotaknil ta teden.
Za primerjavo, trenutno najvrednejše podjetje Ljubljanske borze je novomeška Krka, ki je glede na vrednost njenih delnic na borzi vredna 1,8 milijarde evrov. Apple in Amazon je za 526 oziroma 472 Krk. To seveda nista največji podjetji na zemeljski obli in verjetno tudi ne največ vredni. Savdski Aramco bi bil na borzi vreden več, kot sta Apple in Amazon skupaj, a je družba za zdaj opustila načrte javne prodaje.
Foto Aleš Černivec/Delo
A pustimo ameriške in svetovne presežnike. Kje so slovenske magične meje? Na ljubljanski borzi je magična meja precej nižje. Več kot milijardo evrov je vredna trenutno le Krka. V tej skupini bi lahko bila tudi NLB, če bo javna ponudba delnic uspešna.
Borza za Slovenijo, žal, ni pravo merilo. V poslovnem vidiku je za Slovenijo magična meja milijarda evrov ustvarjenih prihodkov od prodaje.
Če izločimo trgovce, potem so v Sloveniji letos le štiri podjetja z letnimi prihodki od prodaje, ki znašajo več kot milijardo evrov, to so Krka, Revoz, Gorenje in Lek. Letos naj bi se tej ligi pridružila Zavarovalnica Triglav, ki pa ni predelovalno podjetje, ampak finančna ustanova s precej drugačno strukturo poslovanja. Kot rečeno, trgovce smo izločili, saj so preprodajalci. Njihov dejanski prihodek so iztržene provizije – kosmate marže od prodanih izdelkov. Največ jih zbere Mercator, ki je lani imel 573 milijonov evrov kosmatih marž.
Kolektor v dveh letih čez milijardo
Foto Blaž Samec
A če ostanemo pri proizvodnih podjetjih, po lanskih podatkih je najbližji zasledovalec kluba milijarderjev Kolektor, ki je ustvaril 734 milijonov evrov prihodkov. Skupino Kolektor sestavlja 35 podjetij (družba FMR je lastnik medijske hiše Delo, d. o. o.), letos pa načrtuje okoli 800 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Do leta 2020 načrtujejo, da bodo prihodki od prodaje presegli milijardo evrov, tako je zapisano v načrtih skupine.
Kolektorju sledi Impol, ki je lani dosegel 667 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Če sodimo po letnem poročilu, naj bi prihodki letos dosegli 741 milijonov evrov.
Preboj v klub milijarderjev po prihodkih je težji, kot se zdi na prvi pogled, in ne zadošča zgolj uspeh na mednarodnih trgih. Za tako veliko podjetje je v Sloveniji praviloma v več pogledih premalo prostora. Poleg tega da je družba velik izvoznik, je skoraj nujno, da ima v tujini tudi bodisi razvojne bodisi proizvodne zmogljivosti. Krka, denimo, zaposluje okoli 12.000 ljudi, več kot polovica jih je zaposlenih v tujini. Mednarodna struktura proizvodnje pa zahteva organizacijsko evolucijo.
Velika stopnica do elite
Res je sicer, da imata tako Revoz kot Lek proizvodne zmogljivosti in skoraj vse zaposlene le v Sloveniji, a sta del multinacionalk. Prvi je del Renaulta, drugi pa Novartisa. Oba imata v sklopu skupine podporo v razvoju in trženju, ki bi sicer zahteval več tisoč zaposlenih. Prelom, ki zahteva večjo internacionalizacijo, se začne pri okoli pol milijarde evrov prihodkov od prodaje, kaže pregled slovenskih multinacionalk. Tudi če se bodo ugodne razmere na mednarodnih trgih nadaljevale, bo le malo podjetij s sedežem v Sloveniji doseglo preboj v elitno druščino milijarderjev po prihodkih.
