Sveža raziskava podjetja Descartes Systems Group prinaša nekaj pomembnih sporočil glede oskrbovalnih verig in skladiščnega poslovanja. V študiji z naslovom Kako hud je izziv delovne sile v oskrbovalni verigi in logistiki? so raziskovalci konec lanskega leta anketirali več kot tisoč vodilnih v panogi oskrbovalnih verig in logistike v devetih evropskih državah, Kanadi ter Združenih državah Amerike.

Ključne ugotovitve niso spodbudne. Več kot tri četrtine vodij oskrbovalne verige in logistike se pri svojem poslovanju sooča z občutnim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer jih več kot tretjina (37 odstotkov) pomanjkanje kadrov označuje kot veliko ali celo ekstremno. Raziskava je pokazala tudi, da ta težava neposredno vpliva na kakovost storitev za stranke, saj je 58 odstotkov vprašanih navedlo, da je pomanjkanje delovne sile negativno vplivalo na raven storitev.

Premalo voznikov in skladiščnega osebja

Področji, ki najbolj trpita zaradi pomanjkanja kadrov, sta transport (61 odstotkov) in skladiščne dejavnosti (56 odstotkov). Več kot polovica (55 odstotkov) vodij oskrbovalne verige in logistike je dejalo, da je poleg voznikov in slabše plačanega skladiščnega osebja pravzaprav najtežje najti in zaposliti delavce z znanjem. Tudi ti namreč postajajo čedalje pomembnejši, saj oskrbovalna veriga in logistika postajata vse bolj tehnološko usmerjeni in podatkovno gnani področji.

»Študija kaže, da imajo podjetja, ki skrbijo za oskrbovalne verige in logistiko, po koncu pandemije še vedno težave s pridobivanjem delovne sile, kadrov z naprednimi znanji in celo vodij,« je rezultate raziskave komentiral Chris Jones, podpredsednik oddelka raziskav za področje industrije v Descartes Systems Group. »Ker je uspešnost poslovanja odvisna tako od količine kot kakovosti delovne sile, morajo vodilni v oskrbovalni verigi in logistiki premisliti ne le o strategijah zaposlovanja in ohranjanja zaposlenih, temveč tudi o tem, kako lahko tehnologija pomaga ublažiti sedanje in prihodnje izzive na področju delovne sile,« je dodal.

Poplava naprednih tehnologij

Večina podjetij želi opisane težave reševati s tehnologijo. Celo zelo veliko tehnologije. Panoga logistike se v zadnjih letih močno spreminja, prav tehnologija pa je v ospredju te revolucije. Z razvojem umetne inteligence, robotike in avtomatizacije postaja oskrbovalna veriga učinkovitejša in hkrati racionalnejša. Sodobna tehnologija tako znatno spreminja način prevoza, sledenja in dostave blaga.

Eno od ključnih področij, kjer lahko tehnologija pomembno vpliva na kadrovske izzive v skladiščnem poslovanju, je upravljanje zalog. S pomočjo pametnih senzorjev in naprav interneta stvari lahko skladišča zdaj spremljajo raven zalog v realnem času, kar omogoča boljše načrtovanje in optimizacijo zalog. S tem se ne zmanjšujejo le stroški, temveč se izboljšuje tudi zadovoljstvo strank, saj so izdelki vedno na voljo, ko jih potrebujejo.

Internet stvari (IoT) je še ena izmed tehnologij, ki spreminja pravila igre v logistiki. Naprave IoT, kot so senzorji, oznake RFID in sledilniki GPS, lahko v realnem času zagotavljajo podatke o lokaciji, stanju in delovanju blaga v celotni dobavni verigi. Ta raven vidljivosti podjetjem omogoča učinkovitejše sledenje in upravljanje njihovih sredstev, zmanjšanje primerov kraj in izgub ter zagotavljanje pravočasne dostave blaga.

Ko se oskrbovalne verige loti umetna inteligenca

Uvajanje tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja v logistiko in oskrbovalne verige prinaša številne prednosti, a hkrati tudi vrsto izzivov. Ena ključnih prednosti je očitna: večja učinkovitost. Tehnologija umetne inteligence podjetjem omogoča avtomatizacijo ročnih postopkov, zmanjšanje števila napak in optimizacijo dela, kar omogoča hitrejše in bolj racionalizirane procese v dobavni verigi. To pa vodi do prihrankov pri stroških, večjega zadovoljstva strank in doseganja konkurenčne prednosti na trgu.

Druga pomembna prednost rabe sodobnih tehnologij sta tudi večja preglednost poslovanja in sledljivost blaga. Napredni sistemi za sledenje in rešitve analitike v realnem času podjetjem zagotavljajo dragocen vpogled v njihovo oskrbovalno verigo, kar jim omogoča prepoznavanje in odpravljanje ozkih grl, optimizacijo poti in izboljšanje splošne učinkovitosti. Ta vidljivost ne izboljšuje le operativne učinkovitosti, temveč podjetjem omogoča hiter odziv na morebitne motnje in sprejemanje odločitev, ki temeljijo na podatkih.

Eno izmed podjetij, po katerih se želijo številna druga zgledovati, je vsekakor spletni gigant Amazon, saj se pogosto omenja kot podjetje, ki je v ospredju inovacij na področju logistike. Amazon veliko vlaga v robotiko in avtomatizacijo, saj v svojih skladiščih uporablja robote za pomoč pri komisioniranju in pakiranju pogosto zelo razdrobljenih spletnih naročil. Da nobena sodobna tehnologija ni preveč eksotična, priča tudi primer, ko je Amazon preizkušal dostavo z brezpilotnimi letalniki (beri: droni), da bi zagotovil hitrejšo in učinkovitejšo dostavo na t. i. zadnjem kilometru – najbolj problematičnem členu sodobne logistike.

Veriženje blokov za sledenje procesov

A Amazon v svojih prizadevanjih po tehnološki nadgradnji poslovanja ni edini. Družba UPS prav tako uporablja napredno analitiko in algoritme, ki jih poganja umetna inteligenca, za optimizacijo dostavnih poti, s čimer zmanjšuje število prevoženih kilometrov in porabo goriva. Podjetje je uvedlo tudi naprave interneta stvari za sledenje in spremljanje svojega voznega parka, kar zagotavlja pravočasno dostavo in zmanjšuje motnje poslovanja zaradi različnih zunanjih vplivov. Tudi DHL, globalni ponudnik logističnih storitev, ne sedi križem rok. Ta družba je uvedla tehnologijo veriženja blokov (blockchain), da bi povečala preglednost in sledljivost svojih logističnih procesov. Z uporabo veriženja blokov lahko DHL varno spremlja in preverja premike blaga, kar zmanjšuje tveganje goljufij in izboljšuje splošno učinkovitost poslovanja. Omenjena tehnologija pa zmore še kaj več – podjetjem lahko pomaga racionalizirati procese na področjih, kot so upravljanje pogodb, carinska dokumentacija in poravnava plačil, s čimer se zmanjša količina papirja in odpravi potreba po posrednikih. S tem se ne izboljša le učinkovitost, temveč se poveča tudi zaupanje med vsemi vpletenimi in zmanjša možnost goljufij.

Primerov podjetij, ki uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo v logistiki, je seveda še veliko več. To področje se aktivno razvija, zagotovo bosta med naslednjimi koraki širša raba brezpilotnih letalnikov in avtonomnih vozil za dostavo na zadnjem kilometru. Te inovativne rešitve niso le hitrejše in stroškovno učinkovitejše, temveč tudi bolj okolju prijazne, saj zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povezane s tradicionalnimi načini dostave. Predvsem pa naredijo kljukico tam, kjer je najpomembneje za plačnika/naročnika: zagotovijo boljšo izkušnjo za stranke.