Mednarodna operacija odkrila več tisoč denarnih mul
V Europolovi akciji je sodelovala tudi slovenska policija, podprlo jo je tudi Združenje bank Slovenije.
Odpri galerijo
Denarnim mulam pogosto obljubljajo hiter zaslužek. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Europol in organi kazenskega pregona iz 26 držav so tudi letos v okviru operacije evropskega programa odkrivanja denarnih mul odkrili 4031 denarnih mul, 422 posameznikov pa je bilo aretiranih. V operaciji je sodelovala tudi slovenska policija, ki je v zadnjem obdobju obravnavala večje število kazenskih dejanj na tem področju pranja denarja. Pobudi se je pridružilo tudi Združenje bank Slovenije (ZBS).
Operacija je potekala od 15. septembra do 30. novembra letos, po podatkih Europola je bilo v njej skupaj opravljenih 1529 kriminalističnih preiskav. Sodelovalo je več kot 500 bank, zaznanih pa je bilo 4942 goljufivih transakcij, s čimer so preiskovalci preprečili za več kot 33,5 milijona evrov škode.
Denarne mule so posamezniki, ki jih kriminalci najamejo in plačujejo s provizijo, da zanje perejo nezakonito pridobljen denar z namenom, da se prikrije izvor teh sredstev. Povedano drugače, gre za način pranja nezakonito pridobljenega denarja.
Slovenska policija je preiskovala 81 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije, napadov na informacijske sisteme, ponarejanja listin, zlorab plačilnih kartic. V preiskavah sta bili na območju Slovenije in v tujini po podatkih policije skupno identificirani 102 denarni muli, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini 4,1 milijona evra.
Policiji je v sodelovanju z Uradom za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspelo začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 2,1 milijona evrov. Izhajajoč iz slovenskih kriminalističnih preiskav gre v večini primerov za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb.
Tako policija kot združenje opozarjajo na pasti, v katerih se lahko znajde denarna mula. Novačenje za to storitev, ki pogosto ponuja hiter zaslužek, običajno poteka prek neposrednih stikov, e-pošte ali prek spletnih omrežij. »Že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja pranja denarja,« opozarjajo na policiji. Europol pa opozarja, da se morajo posamezniki, ki sodelujejo pri takšnih poslih, zavedati, da jim bodo kriminalci v primeru prekinitve sodelovanja morda grozili ali jih fizično napadli, da jih zaradi pranja denarja lahko doleti kazen in da se lahko vzpostavi kazenska evidenca, ki lahko resno vpliva na življenje denarne mule.
Operacija je potekala od 15. septembra do 30. novembra letos, po podatkih Europola je bilo v njej skupaj opravljenih 1529 kriminalističnih preiskav. Sodelovalo je več kot 500 bank, zaznanih pa je bilo 4942 goljufivih transakcij, s čimer so preiskovalci preprečili za več kot 33,5 milijona evrov škode.
Kdo so denarne mule?
Denarne mule so posamezniki, ki jih kriminalci najamejo in plačujejo s provizijo, da zanje perejo nezakonito pridobljen denar z namenom, da se prikrije izvor teh sredstev. Povedano drugače, gre za način pranja nezakonito pridobljenega denarja.
Slovenska policija je preiskovala 81 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije, napadov na informacijske sisteme, ponarejanja listin, zlorab plačilnih kartic. V preiskavah sta bili na območju Slovenije in v tujini po podatkih policije skupno identificirani 102 denarni muli, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini 4,1 milijona evra.
V mednarodni akciji je sodelovala tudi slovenska policija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Policiji je v sodelovanju z Uradom za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspelo začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 2,1 milijona evrov. Izhajajoč iz slovenskih kriminalističnih preiskav gre v večini primerov za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb.
Pasti hitrega zaslužka
Tako policija kot združenje opozarjajo na pasti, v katerih se lahko znajde denarna mula. Novačenje za to storitev, ki pogosto ponuja hiter zaslužek, običajno poteka prek neposrednih stikov, e-pošte ali prek spletnih omrežij. »Že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja pranja denarja,« opozarjajo na policiji. Europol pa opozarja, da se morajo posamezniki, ki sodelujejo pri takšnih poslih, zavedati, da jim bodo kriminalci v primeru prekinitve sodelovanja morda grozili ali jih fizično napadli, da jih zaradi pranja denarja lahko doleti kazen in da se lahko vzpostavi kazenska evidenca, ki lahko resno vpliva na življenje denarne mule.
