Nov korak ECB k postopnemu dvigu obrestnih mer

Z julijem bo za banke težji dostop do likvidnosti, ECB pa ob tem želi zaščititi najbolj ranljive države, tudi pred ravnanjem bonitetnih agencij.
Fotografija: Svet ECB, ki ga vodi Christine Lagard, si pridržuje tudi pravico, da v prihodnje odstopa od ocen kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo bonitetne agencije. Foto Reuters
Odpri galerijo
Svet ECB, ki ga vodi Christine Lagard, si pridržuje tudi pravico, da v prihodnje odstopa od ocen kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo bonitetne agencije. Foto Reuters

Evropska centralna banka (ECB) je včeraj naredila še en korak k prenehanju izrednih spodbujevalnih ukrepov in k napovedanemu postopnemu zategovanju svoje denarne politike. Od julija bo namreč zaostrila dostop bank do likvidnosti s postopno odpravo izjemno enostavnih pravil o zavarovanju, uvedenih ob začetku pandemije koronavirusa, je ECB sporočila na svoji spletni strani.

V skladu z objavljeno časovnico bo ECB postopoma odstranila ukrepe, ki so bankam pomagali mobilizirati zavarovanje v vrednosti 240 milijard evrov v času velikega tržnega stresa spomladi 2020. Postopek se bo končal decembra 2024, kar naj bi vsem stranem dalo dovolj časa za prilagoditev novim okoliščinam. Ob uvedbi takega »jastrebovskega« ukrepa pa bo ECB v znak nadaljnje podpore najšibkejšim članicam evrskega območja – očitno tudi na podlagi izkušenj iz finančne krize – še naprej dovolila bankam, da kot zavarovanje uporabljajo grške državne obveznice, tudi če te ne bodo dosegale minimalnih kreditnih zahtev.

Ob tem si svet ECB zdaj pridržuje tudi pravico, da v prihodnje odstopa od ocen kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo bonitetne agencije. Očitno gre za močen signal finančnim trgom, s ciljem, da v prihodnje prepreči poslabšanje pogojev financiranja za najbolj ranljive in zadolžene države (denimo Ciper, Portugalska, Italija). Te bi bile lahko v prihodnje najbolj na udaru zaradi opustitve nakupov obveznic in nasploh končanja spodbujevalnih ukrepov, dražjega denarja in zapiranja denarne pipe.

Prvi dvig obresti še letos?

Evrska oblast sicer v skladu z napovedmi s koncem tega meseca končuje tudi 1850 milijard evrov težek pandemični program nakupa obveznic (PEPP), v tretjem četrtletju pa naj bi po zadnjih napovedih postopoma končala tudi redni program nakupov obveznic. Zmanjševanje in konec odkupa teh papirjev bo prineslo večje težave zlasti za države, ki so imele doslej v svojem javnem dolgu večji delež državnih papirjev, ki jih je odkupila ECB.

S koncem tiskanja denarja bodo nato letos ustvarjene razmere za prvi dvig obrestnih mer v več kot desetletju. Povišanja obrestnih mer še letos včeraj ni izključil tudi član sveta ECB Frank Elderson, in ob tem seveda dodal, da od konca nakupov obveznic do prvega obrestnega dviga lahko mine nekaj časa, tudi več mesecev.

Preberite še:

Komentarji: