Opozorilo poslancem: predlagana proračuna z velikimi tveganji
Fiskalni svet znova kritično o dopolnjenih državnih proračunih 2020 in 2021, ki sta tik pred sprejetjem v parlamentu.
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) znova opozarja na tveganja v predlaganih proračunih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Fiskalni svet tudi po pregledu dopolnjenih predlogov proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ocenjuje, da projekcije javnofinančnih gibanj spremljajo precejšnja negativna tveganja. Dopolnjena predloga državnih proračunov 2020 in 2021 bo sicer jutri obravnaval matični odbor za finance v državnem zboru, v ponedeljek pa ju bodo imeli na mizi poslanci, ki bodo prihodnji teden glasovali o njunem sprejetju.
Po mnenju fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, so proračunske projekcije sicer skladne s fiskalnimi pravili, a v svetu še naprej zaznavajo nedoslednosti med napovedmi nekaterih postavk in predlaganimi oziroma veljavnimi ukrepi. Že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od upoštevanja fiskalnih pravil.
V dopolnjenih predlogih proračunskih dokumentov se bistvene spremembe nanašajo na upoštevanje učinkov sprejetih sprememb davčne zakonodaje. Te bodo znižale saldo javnih financ kumulativno v letih 2020 in 2021 za 44 milijonov evrov, projekcije pa pri tem temeljijo na predpostavki učinkovitejšega pobiranja dajatev, kar po oceni fiskalnega sveta predstavlja še dodatno tveganje za projekcije prihodkov predlaganih proračunov.
In katera so še najpomembnejša proračunska tveganja po oceni fiskalnega sveta? V dopolnjeni predlog proračunov so vključene postavke s predvidenim pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki ta čas nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji (znižanje odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom v letu 2020 glede na 2019). Predlogi ukrepov, o katerih potekajo usklajevanja (izredna uskladitev pokojnin), pa bi večinoma pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn.
Tveganja, povezana z makroekonomskimi napovedmi, izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja, na kar je s pripravo alternativnega scenarija opozoril Umar. Fiskalni svet tako poudarja, da tudi dopolnjeni predlog proračunov za leti 2020 in 2021 predstavlja nadaljevanje vodenja fiskalne politike brez začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v povezavi s stroški staranja prebivalstva.
V zadnjem obdobju so bili poleg tega sprejeti oziroma so v pripravi ukrepi, ki bi lahko v prihodnje položaj javnih financ strukturno še bolj poslabšali. Pomanjkanje manevrskega prostora za javnofinančno politiko je v preteklosti pogosto vodilo v krčenje investicij države. V obdobju umirjanja gospodarske rasti bi bila restriktivna fiskalna politika, zasnovana na krčenju investicij države, neustrezna in bi poslabšala tudi dolgoročne gospodarske obete.
V takšnih gospodarskih razmerah in ob precejšnjih negativnih makroekonomskih tveganjih bi morala zato vlada dosledneje upoštevati načelo previdnosti, kar ji nalaga zakon o fiskalnem pravilu, še izpostavlja fiskalni svet.
Po mnenju fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, so proračunske projekcije sicer skladne s fiskalnimi pravili, a v svetu še naprej zaznavajo nedoslednosti med napovedmi nekaterih postavk in predlaganimi oziroma veljavnimi ukrepi. Že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od upoštevanja fiskalnih pravil.
Proračunska tveganja
V dopolnjenih predlogih proračunskih dokumentov se bistvene spremembe nanašajo na upoštevanje učinkov sprejetih sprememb davčne zakonodaje. Te bodo znižale saldo javnih financ kumulativno v letih 2020 in 2021 za 44 milijonov evrov, projekcije pa pri tem temeljijo na predpostavki učinkovitejšega pobiranja dajatev, kar po oceni fiskalnega sveta predstavlja še dodatno tveganje za projekcije prihodkov predlaganih proračunov.
In katera so še najpomembnejša proračunska tveganja po oceni fiskalnega sveta? V dopolnjeni predlog proračunov so vključene postavke s predvidenim pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki ta čas nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji (znižanje odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom v letu 2020 glede na 2019). Predlogi ukrepov, o katerih potekajo usklajevanja (izredna uskladitev pokojnin), pa bi večinoma pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn.
Tveganja, povezana z makroekonomskimi napovedmi, izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja, na kar je s pripravo alternativnega scenarija opozoril Umar. Fiskalni svet tako poudarja, da tudi dopolnjeni predlog proračunov za leti 2020 in 2021 predstavlja nadaljevanje vodenja fiskalne politike brez začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v povezavi s stroški staranja prebivalstva.
Krčenje naložb bi bilo škodljivo
V zadnjem obdobju so bili poleg tega sprejeti oziroma so v pripravi ukrepi, ki bi lahko v prihodnje položaj javnih financ strukturno še bolj poslabšali. Pomanjkanje manevrskega prostora za javnofinančno politiko je v preteklosti pogosto vodilo v krčenje investicij države. V obdobju umirjanja gospodarske rasti bi bila restriktivna fiskalna politika, zasnovana na krčenju investicij države, neustrezna in bi poslabšala tudi dolgoročne gospodarske obete.
V takšnih gospodarskih razmerah in ob precejšnjih negativnih makroekonomskih tveganjih bi morala zato vlada dosledneje upoštevati načelo previdnosti, kar ji nalaga zakon o fiskalnem pravilu, še izpostavlja fiskalni svet.
