Potrošniki bolj pesimistični glede gospodarskih obetov
Marca se je kazalnik zaupanja potrošnikov v primerjavi s februarjem znižal za 12 odstotnih točk, kar je največji mesečni padec po aprilu 2020, ko je v Sloveniji prevladoval pesimizem zaradi epidemije covida-19. Zaupanje slovenskih potrošnikov se je na mesečni ravni zmanjšalo predvsem zaradi bolj pesimističnih pričakovanj glede gospodarskega stanja v državi (za 26 odstotnih točk) in glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za 19 odstotnih točk), ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs).
Nekoliko manj sta se marca znižala dva druga kazalnika: pričakovanja glede večjih nakupov so nižja za tri odstotne točke, glede trenutnega finančnega stanja v gospodinjstvu pa za eno odstotno točko. Statistiki ugotavljajo, da se je precej poslabšal tudi kazalnik o gibanju cen v prihodnjih 12 mesecih (za 23 odstotnih točk), kar pomeni, da vedno več slovenskih potrošnikov pričakuje podražitve.
Strah zaradi posledic vojne v Ukrajini
»Zaupanje slovenskih potrošnikov se je marca pričakovano močno zmanjšalo, saj jih je preplavil strah zaradi vojne v Ukrajini in njenih vplivov na prihodnje gospodarsko stanje v Evropi, Sloveniji kot tudi v gospodinjstvih. Ob tem se je močno povečal strah pred prihodnjimi dvigi cen, ki po naši oceni odraža pričakovanja potrošnikov, da se bodo podražili ključni izdelki, še posebej hrana in splošno blago,« so podatke Sursa pospremili na gospodarski zbornici.
Medtem ko se je, denimo, v Belgiji zdaj zaupanje potrošnikov zmanjšalo najbolj v zgodovini in je tudi njegova vrednost najnižja, je »v Sloveniji padec razpoloženja znatno ublažila visoka naklonjenost države do uporabe fiskalnih instrumentov za omilitev negativnih učinkov na domačo kupno moč (znižanje omrežnine na električno energijo, energetski vavčer, spremembe pri določanju cen naftnih derivatov, dohodninska reforma)«, pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodaja, da se pogled ljudi na gibanje brezposelnosti ni pomembno spremenil, kar pomeni, da je potrošnike bolj strah zaradi cen kot zaradi delovnih mest. Članice Unije bodo tudi v prihodnjih mesecih naklonjene zaščiti kupne moči evropskih potrošnikov, zato bo vpliv na realno gibanje zasebne potrošnje manjši, kot bi bil sicer. Tudi povezanost razpoloženja potrošnikov z zasebno potrošnjo bo majhna.
GZS z novi napovedmi inflacije in BDP
Kar zadeva inflacijo, ki očitno čedalje bolj skrbi slovenske potrošnike, so na GZS mnenja, da se bo medletna rast cen v prihodnjih mesecih umirila, ocenjujejo pa, da bo letos v povprečju nad petimi odstotki, njihova osrednja ocena je 5,2 odstotka. Vsekakor pa bodo revizije pri inflaciji visoke in predvsem odvisne od gibanja cen surovin, še posebej ključnih, kot so naftni derivati, zemeljski plin in električna energija, še izpostavlja Ivanc.
Pri spomladanski reviziji ocene gospodarske rasti za Slovenijo na zbornici ohranjajo napoved o realni gospodarski rasti med 3,5 in štirimi odstotki, pri čemer je osrednja ocena letošnje rasti s 3,7 odstotka nižja od predhodne, jesenske ocene (4,4 odstotka). Prav tako so znižali oceno rasti za evrsko območje, in sicer s 4,2 na 3,5 odstotka.
Ob tem, ko fiskalna politika na ravni EU in v Sloveniji ostaja zmerno ekspanzivna in s tem rasti naklonjena, na GZS predvidevajo, da bo posledično tudi javnofinančni primanjkljaj v BDP v letu 2022 za eno do 1,5 odstotne točke višji, kot bi bil sicer.
Kar zadeva tveganja, so po Ivančevi oceni uravnotežena: »Prekinitev vojne bi znižala cene surovin, eskalacija napetosti v drugih evropskih državah ali grožnje z jedrskimi konicami pa bi lahko dodatno dvignile raven strahu pri evropskih potrošnikih. Naloga politike na evropski ravni je, da zagotavlja varnost evropskih državljanov in upanje na boljšo prihodnost, saj sta ta elementa ključna za ohranitev rasti zasebne potrošnje. V nasprotnem primeru tudi višji prejemki gospodinjstev ne prispevajo k rasti BDP, temveč le povišujejo stopnjo varčevanja. Kot smo spoznali iz obdobja pandemije, se je del teh prihrankov trajno ohranil in tako pomeni izgubljeno gospodarsko rast.«
